Cerkev sv. Alojzija na Koroški cesti  je odkupila Hrvaška katoliška misija v Mariboru, košaško cerkev so verniki z darovi rešili sami. Nadškofija Maribor za poplačila svojih dolgov unovčila svoje celotno nepremično premoženje.

Potem ko naj bi ljubljanska in graška nadškofija pri reševanju premoženja na pomoč priskočila mariborski, ki se je zaradi tveganih poslov pred desetletjem znašla v hudih finančnih težavah, smo v uredništvu osrednjega spletnega medija Maribor24.si preverili, kakšno je trenutno stanje v Mariborski nadškofiji.

V lastništvu le sakralni objekt

Janez Lesnika, kancler v  Nadškofijskem ordinariatu Maribor, je povedal, da je bila Nadškofija Maribor lastnica le enega sakralnega objekta, to je cerkve sv. Alojzija na Koroški cesti v Mariboru.

Janez Lesnika: »Cerkev sv. Alojzija na Koroški cesti se še naprej uporablja kot sakralni objekt

»Omejena cerkev, ki jo je odkupila Hrvaška katoliška misija v Mariboru, se še naprej uporablja kot sakralni objekt,« je poudaril Lesnika in dodal, da bo Nadškofija Maribor za poplačila svojih dolgov unovčila svoje celotno nepremično premoženje. »Pastoralno delovanje Nadškofije Maribor pa je stabilno in je odvisno od darov,« je sklenil Lesnika.

S pomočjo vernikov poplačali terjatev

Sicer pa je bilo veliko medijskega poročanja tudi o cerkvi v Košakih, saj je Ustanova za Slomškovo cerkev v Košakih (USCK)  septembra 2015 na dražbi uspešno kupila terjatev, ki jo je imela družba SCT v stečaju do Župnije Maribor – Košaki. S pomočjo vernikov so pospešeno zbirali sredstva, s katerimi bi plačali kupnino za to terjatev. »Na bančnem računu, ki so ga odprli in ga objavili na spletu ter v katoliških medijih, so začeli z zbiranjem sredstev od posameznikov, podjetij, župnij. Tudi škofije so obljubile, da bodo prek nabirk prispevale svoj delež, prav tako redovniki,« imajo zapisano na spletni strani mariborske nadškofije, kjer ugotavljajo, da je očitno njihov poziv na pomoč naletel na dovolj širok sprejem. »Ponovno se je izkazalo, da je Cerkev na Slovenskem in tudi vsa naša družba – saj darovalci niso bili samo katoličani – sposobna solidarnosti. Tik pred koncem leta se je namreč na računu nabralo dovolj sredstev, da je ustanova 31. decembra 2015 lahko nakazala potrebno vsoto in s tem omogočila, da se začno postopki celovitega reševanja nove cerkve v Košakih. Župnija bo lahko končno mirno zadihala,« so še navedli.

Težave že s pridobivanjem dovoljenj in soglasij

Težave, s katerimi so se srečevali in so jih naposled uspešno rešili, nam je pojasnil Igor Novak, košaški župnik in dekan, dejal je, da je bil težak korak že pri pridobivanju dovoljenj in soglasij za gradnjo nove cerkve. »Morda je bil ta korak še težji od nakupa zemljišča,« je poudaril Novak.

Sprva se jim je zdelo zelo obetavno

O zapletih, ki so se dogajali v času gradnje, ki je sprva napovedovala njen zaključek do avgusta 2009, pa Novak pravi. »Težko pričakovana gradnja se je začela poleti 2008. Župljani so bili navdušeni nad hitrim potekom in so prihajali vsak dan gledat, kaj se dogaja na gradbišču. Bilo je zelo obetavno, a je pokazala prve zobe gospodarska recesija in izvajalec SCT se je po stečaju popolnoma umaknil iz gradbišča. Podjetje je nujno potrebovalo sveža finančna sredstva za svoje delovanje in na upravi njihovega podjetja so začeli zanikati ustni dogovor o plačilu gradnje na način kompenzacije. Zahtevali so plačilo v denarni obliki. Velik udarec naši mladi župniji nam je predstavljalo vprašanje, kako plačati dela po situacijah, ki so kmalu dosegle številko 600.000,00 evrov. Ustnim zahtevam je v juniju sledila izvržba. Župnija se je nanjo še pravočasno pritožila na sodišču. In tako se je začelo mučno pravdanje, ki se je, kljub zelo črnim napovedim, zaključilo šele konec leta 2015, vendar z zelo dobrim izidom za košaško župnijo,« je razložil Novak, ki je bil imenovan za 3. župnika košaške župnije, potem ko so jo  1. avgustom 2009 frančiškani po enajstih letih vodenja župnijo predali v oskrbo mariborski nadškofiji. »Takoj po prihodu sem ugotovil, da so župljani zelo angažirani in čutijo s svojo župnijo. To me je zelo opogumilo,« se spominja Novak.

Velik udarec naši mladi župniji je predstavljalo vprašanje, kako plačati dela po situacijah, ki so kmalu dosegle številko 600.000,00 evrov.

Nov zagon in hkrati nova, negativna presenečenja

Leto 2010 jim je prineslo novega zagona in hkrati nova, negativna presenečenja, pravi Novak: »Doživeli smo stečaj podjetja SCT, finančno krizo, ki je odnesla skoraj vsa gradbena podjetja v Sloveniji in v nadaljevanju tudi vzpon in padec gospodarske uprave mariborske nadškofije. Do leta 2012 pa smo na sodišču uspeli dokazati, da je ustni dogovor iz leta 2008 veljaven, kar pomeni, da SCT v stečaju prejme v plačilo obljubljeno zemljišče in je zgodba končana,« je razložil Novak.

Leta 2009 prvič darovali sv. mašo

Kljub težavam so do prvega mraza 2009 cerkev v lastni režiji zaščitili pred morebitnimi nevšečnostmi: dokončali so streho, zaprli zvonik, namestili začasna vrata pri glavnem vhodu v cerkev. »Na 1. adventno nedeljo 2009 smo v naši cerkvi prvič darovali sv. mašo,« je pojasnil Novak in dodal, da se je v tem času v hudih škripcih znašla tudi gospodarska uprava mariborske nadškofije, saj je postalo vse njeno premoženje s strani bank upnic obremenjeno s hipotekami, tudi zemljišče, ki je bilo namenjeno za poplačilo del ob gradnji košaške cerkve.

»Papežev« križ pred glavnim vhodom

160-letnica Slomškovega prihoda v Maribor in 20-letnica njegove beatifikacije je bil za župnijo velikega pomena. »Ne le zaradi posvetitve cerkve, temveč tudi zato, ker smo na Svečnico letošnjega leta (2. februarja, op. p.) blagoslovili prenovljen betnavski križ, ki je skoraj dvajset let na Betnavski poljani spominjal na drugi obisk sv. papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji in na Slomškovo beatifikacijo. Ta križ je sedaj postavljen na platoju pred glavnim vhodom v našo cerkev in povezuje oba velika svetnika, blaženega Slomška in sv. Janeza Pavla II,« je sklenil Novak.