Že leta 2010 je direktorica knjižnice Dragica Turjak poudarila, da je prenova osrednje knjižnice nujna, saj so že takrat bile razmere nevzdržne, izključeno ni bilo niti zaprtje knjižnice. Decembra 2010 so na mariborski občini, ki jo je takrat vodil Franc Kangler, prestavili idejni projekt osrednje Mariborske knjižnice in Rotovškega trga z mestno hišo, ki je služil kot podlaga za pripravo investicijskega programa. Kangler je takrat poudaril, da je bila občina hkrati zaposlena s pripravo vrste drugih projektov, ki so prav tako prednostni in povezani z Evropsko prestolnico kulture (EPK), denarja pa ni veliko ter da bo treba postopati zelo racionalno, poroča RTV SLO.

Idejni projekt je bil izbran na natečaju maja leta 2008, izdelan pa v ljubljanskem arhitekturnem biroju Atelier arhitekti. V obstoječi knjižnici in nekdanjih prostorih lutkovnega gledališča bi uredili sodobno oblikovane prostore za odrasle uporabnike. Prenova se je sprva ocenjevala na 16 milijonov evrov, kasneje pa so predvideli, da bi bilo zanjo potrebnih najmanj 24 milijonov evrov.

Zgodovina novih prostorov sega več let nazaj

Po prvih načrtih naj bi osrednja enota Mariborske knjižnice nove prostore dobila leta 2012, ko je bil Maribor Evropska prestolnica kulture, a je bilo že leta 2010 jasno, da se to ne bo zgodilo. Takrat se je zapletlo z dovoljenji in financiranjem. Gradbeno dovoljenje za prvo fazo projekta so na občini pridobili oktobra 2011, a je zaradi pritožb sosedov postalo pravnomočno komaj februarja 2012.

Projekt je bil takrat ocenjen na 32 milijonov evrov, zato so ga racionalizirali do te mere, da se je vrednost projekta zmanjšala na 21,8 milijona evrov. Iz projekta so izločili sedanjo Pionirsko knjižnico, mestno hišo oziroma mediateko v mansardi ter zahodni trakt mestne hiše, kjer se nahajajo arkade.

Nato se je zataknilo pri financiranju, začetek gradnje naj bi bil, po mnenju občine, odvisen od zagotovitve sofinanciranja s strani države. V takratnem vladnem sklepu piše, da je pogoj za državno sofinanciranje gradnje primerljiva finančna participacija Mestne občine Maribor, ki bi morala v ta namen najpozneje do konca marca 2011 zagotoviti vso potrebno projektno in gradbeno dokumentacijo.

Zgrešen projekt Maks

»Od vsega tega ne pričakujem kaj veliko. Način, kako so se projekta lotili, je zgrešen. V ozadju je polno trapastih interesov, ki se še niso razvili, in trenj med partnerskimi mesti. Danes smo že v februarju, proračuni vseh mest pa še niso znani. V takšnih razmerah ni mogoče kakovostno programirati. Velika neznanka mi je tudi vsebinska zasnova Maksa. To bi moralo biti že zdaj domišljeno. Ne trdim pa, da ta zgradba ni pomembna, ampak mislim, da bi jo bilo treba sezidati idejno premišljeno in finančno trdno,« je februarja 2011 v zvezi z Maksom in Mariborsko knjižnico povedal dr. Bruno Hartman v intervjuju za Delo.

Leta 2014 je mariborskemu županu uspelo pridobiti dovoljenje za gradnjo, je bila občinska blagajna prazna. Vlada premierja Mira Cerarja je leta 2016 sprejela sklep, da je pripravljena prispevati 2,67 milijona evrov za novogradnjo knjižnice na Rotovškem trgu, ki je bila finančno skrčena na dobrih 15 milijonov evrov.

SMC z rešitvijo, ki je niso predstavili vodstvu knjižnice

SMC je leta 2016 mestnemu svetu predstavil finančno konstrukcijo za projekt na Rotovškem trgu v višini 15,1 milijona evrov, pri katerem naj bi občina prispevala le 330.000 evrov. SMC je njihovo rešitev predstavil le mestnemu svetu, vodstvo knjižnice s njihovo »rešitvijo« ni bilo seznanjeno. Prav tako niso pojasnili, kaj so v projektu spremenili in kakšne so te spremembe. Po oceni projektne pisarne MOM bi projekt, glede na ceno na trgu, znašal več kot 20 milijonov evrov in ne 15,1 milijona evrov. Prav tako pa SMC v vrednost projekta ni zajel selitev knjižnice za obdobje, ko bi se izvajala obnovitvena dela, zaradi česar bi se vrednost projekta še povišala.

Andrej Špenga (SMC), ki je poudaril, da župan Fištravec z ekipo nima strategije in vizije za vodenje tega mesta. Spomnil je, da so v SMC že leta 2016 mestnemu svetu predstavili finančno konstrukcijo za projekt na Rotovškem trgu v višini 15,1 milijona evrov, pri katerem bi občina prispevala samo 330 tisoč evrov. »Od takrat se ni naredilo nič. Če bi takrat začeli investicijo, bi bili danes sredi gradbenih del. V začetku septembra je Fištravec predstavil rešitev za osrednjo enoto Mariborske knjižnice, ki se bi selila v nedokončan objekt Centrum. Projekt je želel prestaviti na mestnem svetu, a so z majhno večino svetniki točko umaknili iz dnevnega reda.«

Odloča se o Mariborski knjižnici 

Selitev osrednje enote Mariborske knjižnice iz prostorov na Rotovškem trgu v nedokončan objekt Centrum je ocenjena na 13,3 milijona evrov. Omenjeno selitev podpira tudi vodstvo in zaposleni v Mariborski knjižnici, kot tudi člani sveta zavoda.

Župan Fištravec je zato 27. septembra sklical izredno sejo, na kateri bi razpravljali o selitvi knjižnice. Seje so se udeležili tudi zaposleni v Mariborski knjižnici, ki so prav v ta namen predčasno zaprli tri enote. Direktorica knjižnice ga. Dragica Turjak je na izredni seji jasno povedala, da se odloča o Mariborski knjižnici in ne o »županovi«. Ko bo to razumljeno v javnosti, bo projekt podprt tudi na Mestnem svetu.

Politično nagajanje?

A razprava o najnovejšem predlogu za rešitev prostorske problematike Mariborske knjižnice ni trajala dolgo, saj so že ob začetku razprave predstavniki Liste Franca Kanglerja – Nova ljudska stranka in predstavniki SMC-ja protestno zapustili sejo. Zaradi njihovega odhoda so sejo prekinili, saj ostali mestni svetniki niso bili več sklepčni.

»Mestni svetniki Liste Franca Kanglerja – Nova ljudska stranka in Stranke modernega centra so danes obstruirali sejo in s tem pokazali nerazumevanje težav zaposlenih v mestni knjižnici, ignoranco do strokovnih rešitev in pokazali vse tisto, kar državljani politiki zamerijo in hkrati potrdili vse stereotipe, ki za politiko veljajo,« je po seji povedal župan Andrej Fištravec.

Arhitekti imajo različna mnenja o knjižnici

Razprava na okrogli mizi mariborskega regijskega odbora Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) o problematiki Mariborske knjižnice je razkrila, da imajo arhitekti precej različna mnenja o tej temi. Andrej Šmid, predsednik Društva arhitektov Maribor (DAM) in član ZAPS, je povedal, da imamo za Mariborsko knjižnico izbrano edino legitimno rešitev in to je zmagovalna natečajna rešitev na Rotovškem trgu iz leta 2008, poroča Večer.

Alenka Debenjak pa je poudarila, da je desetletje predolgo obdobje, da bi vztrajali pri takratnem zmagovalnem natečajnem elaboratu in lokaciji na Rotovškem trgu.

»Prav gotovo so se v desetih letih spremenili pogoji, zahteve, delovanje in potrebe knjižnice, prostorska zakonodaja. Ja, izbrana rešitev je legitimna, ampak tako kot zdravniške preiskave izpred enega leta ne veljajo več, ne veljajo več deset let stare prostorske rešitve, sploh če so bile toliko spremenjene, da so, v tem primeru za knjižnico, neprimerne. Videla sem zmagoviti natečajni elaborat in njeno grafično vizualizacijo prostorov, kar je s sodobnimi arhitekturnimi računalniškimi programi možno narediti zelo lepo, všečno. Toda tako imenovane dnevne sobe pod terenom, na nivoju kleti, si jaz ne predstavljam. Tudi doma ne beremo knjig v kleti, pač pa v naravno osvetljenem in zračnem prostoru,« je povedala Debenjakova, ki ima tudi številne o takratni zmagovalni rešitvi.