Dr. Mejra Festić. Preteklih nekaj let dela v Ljubljani. Z njo smo se pogovarjali o razlogih za njeno ponovno kandidaturo, pa tudi o tem, kaj ji pomeni Maribor.

Kako Mariborčanka na tako pomembni funkciji gleda na mesto Maribor?

Maribor s Pohorjem je zame raj za nabiranje moči in inspiracije. Je mesto potencialov. Žal so napačni privatizacijski koncepti, napačno dojemanje poslanstva in dolžnosti funkcij, omogočile uničevanje gospodarstva v Mariboru, ki je nekoč rastllo in se razvijalo skupaj z Univerzo v Mariboru, predvsem z njenimi tehničnimi fakultetami. Temelj napredne družbe in države blaginje je tehnološki napredek, saj iz njega izvira dodana vrednost.

Kateri so po vašem mnenju tisti potenciali, ki jih Maribor ima?

Razvoj mesta je odvisen od vodilnih ljudi in njihovega razumevanja nalog in odgovornosti, ki izhajajo iz funkcij, za katere so dobili mandat. Funkcije so nam zaupane za uresničevanje in optimiziranje koristi za družbo. Maribor ima industrijski, turistični in univerzitetni potencial, ki se ga lahko uresniči le ob odgovornem ravnanju ljudi na ključnih položajih. Mesto bi potrebovalo še večji vpliv stroke na kreiranje pogojev v gospodarstvu.

Prvi bistven korak v Sloveniji je decentralizacija. Smo majhna država z avtocestnim križem in mednarodnim pristaniščem. Imamo odlične potenciale, ki jih moramo izkoristiti tako, da se jih porazdeli po celotni državi. Uravnotežen razvoj in samooskrba morata biti med temeljnimi cilji. Pri tem mora Maribor, kot “Teslino mesto”, igrati pomembno vlogo.

Kaj želite sporočiti odgovornim v mestu Maribor?

Odgovorila bom splošno in ne samo za Maribor. Premoženje se ustvarja skozi več generacij. Indeks revščine je odvisen od prerazporeditve blaginje. Zato se moramo osredotočiti in zanesti na svoje lastne sile in lastna znanja, kot smo to v preteklosti že počeli uspešno.

Torej se strinjate z govorom predsednika RS Boruta Pahorja, ki ga je imel na Brdu pri Kranju ob Bančnih dnevih?

Da, strinjam se. Ključ rešitve je v zanašanju na lastna znanja in kapacitete.

V Svetu Banke Slovenije ste dve ženski in trije moški. Kako gledate na zastopanost žensk na pomembnih položajih?

Moje mnenje je, da morajo odgovorne položaje zasedati predvsem sposobni ljudje. Vsekakor pa je iz vidika drugačnih pogledov in nazorov pomembno tudi, da tako sposobni moški, kot sposobne ženske zasedajo odgovorne položaje. V veččlanskih organih je po mojem mnenju nujno, da sta oba spola zastopana v ustreznem odstotku.

Zakaj ste se odločili ponovno kandidirati za mesto viceguvernerke Banke Slovenije?

Po pogovorih z ljudmi, ki jih zelo spoštujem in cenim, sem se glede na njihovo podporo in moje dosedanje delo na mestu viceguvernerke Banke Slovenije, ki ga je potrebno nadaljevati, odločila, da ponovno kandidiram za ta zelo odgovoren in pomemben položaj.

Prvenstveno želim dokončati pomembne in dobro zastavljene projekte. Nadalje tudi zaradi kompatibilnosti s člani Sveta Banke Slovenije. Skupaj moramo postavljati pozitivne vzore s transparentnim poslovanjem in izboljšanjem ugleda banke in slovenskega bančnega prostora nasploh. Izkušnje, ki sem jih pridobila v tujini, na Dunaju v Bank Austria 10 let nazaj, so me naučile, da je treba imeti na voljo več ekonometričnih orodij oz. modelov in kvalitetne podatke ter da so ekonometrične ocene samo manevrski okvir znotraj katerega se sprejemajo diskrecijske odločitve nadzornikov, ki morajo biti usmerjene glede na dejansko stanje v gospodarstvu in bankah. Ob vsem naštetem pa tudi zaradi že predhodno omenjene ženske kvote, za katero smatram, da je zelo pomembna, pa ne zgolj v Banki Slovenije.

Kdo so vaši predlagatelji?

Moji predlagatelji so zelo uspešne, strokovne in ugledne osebnosti: nekdanji rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Ludvik Toplak, zaslužni profesor dr. Ivan Ribnikar, rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Igor Tičar, prof. dr. Davorin Kračun, gospod Kaarlo Jännari, ugledni centralni bankir s Finske in član posvetovalnega odbora pri enotnem reševalnem mehanizmu drugega stebra bančne unije, ki je tudi v letu 2014 izvedel revizijo ukrepov Banke Slovenije od leta 2003 naprej.

Kaj so po vašem mnenju največji dosežki vašega prvega mandata?

Bila sem pobudnica in nosilka aktivnosti, ki so rezultirale v pomembnih premikih na področju prepoznavanja slabe bančne prakse poslovnih bank. Tako smo vzpostavili službo za skladnost poslovanja oziroma posebno inšpekcijsko skupino (PIS), vzpostavili smo službo za reševanje in začetek vzpostavitve baze škodnih dogodkov slabih bančnih praks, izdelali smo obsežne analize financiranja holdingov, ki jo je Specializirano državno tožilstvo (SDT) pisno ovrednotilo kot prvi uspešen primer konstruktivnega sodelovanja med Banko Slovenije in SDT, vzpostavitev tvornega sodelovanja s SDT, Policijo, NPU in Ministrstvom za pravosodje.

Kako ste so sedaj sodelovali z Vlado RS pod vodstvom dr. Mira Cerarja in ostalimi pomembnimi državnimi organi?

Sodelovanje lahko ocenim kot dobro. Pomembno je zavedanje, da so za krepitev gospodarskega okolja in dvig gospodarske rasti nujni stabilnost institucij, razmerij in sodelovanje med institucijami. V Sloveniji se moramo zanašati na lastna znanja, lastne vire in lastne kadre. Ob tem moram poudariti dosedanje dobro sodelovanje z Ministrstvom za finance pri postopkih uvajanja bančnih direktiv v nacionalno zakonodajo na področju bančništva. Omeniti moram tudi odlično sodelovanje z ministrom za pravosodnje mag. Goranom Klemenčičem.

Kaj je po vašem mnenju pomembno za Slovenijo v tem trenutku?

Politična stabilnost, stabilnost centralne banke in vseh institucij v Sloveniji, medsebojno usklajevanje aktivnosti med institucijami z namenom doseganja skupnega cilja, to je napredka družbe, rasti blagostanja in krepitve socialne države, po principu »naučimo jih ribe loviti« z vsemi potrebnimi reformami. Pa tudi regionalizacija Slovenije in povezanost občin, z jasno razvojno regionalno politiko glede na prednosti posameznih regij.

Podjetja se morajo konsolidirati in reorganizirati na način, da se osredotočajo na svoje dejavnosti, ki jih suvereno izvajajo, in jih še naprej progresivno razvijati.

Kaj pa za Maribor, predvsem z vidika globalizacije?

Samo za ilustracijo, v Mariboru je živel in delal tudi Nikola Tesla. Njegov pomen za svet bom prikazala z dejstvom, da je še danes obstoječa in delujoča mednarodna banka iz ZDA prekinila financiranje projekta Nikoli Tesli, z motivom, da ne bi dokončal projekta brezžičnega prenosa električne energije in pridobivanja elektrike iz proste energije okolja. Ta, še danes delujoča, banka je namreč ugotovila, da se s tovrstnimi izumi ne da delati profitov. Na začetku je Teslo sicer financirala, saj je s svojim znanjem in izumi prispeval k ohranitvi te banke. Z realizacijo tega projekta bi posledično bila tudi pozicija geopolitičnih moči in razmer na svetu bistveno drugačna. Nafta bi imela znatno manjši pomen, tudi ekološka problematika bi bila bistvena manjša. Prav tako ne bi bilo vmešavanja sil na Bližnji in Daljni Vzhod, posledično tudi ne toliko vojn. Globalizacija ima tako prednosti kot slabosti. Če pogledamo, kako velike uspehe dosega NK Maribor s proračunom, ki je bistveno manjši od primerljivih klubov v tujini, si lahko mislimo, kako uspešno mesto bi Maribor lahko bilo, v kolikor bi bil lokalni odnos do njega ustrezen. Kljub trenutnim razmeram ne smemo dopustiti, da bi Maribor imel status nazadnjaškega in revnega mesta.