Skupina državljanov s stalnim ali začasnim prebivališčem v Mariboru vlado opozarja na nesprejemljivost dolgotrajne poti med dvema največjima mestoma v državi, ki lahko traja tudi več ur.

Slika je simbolična

Skupina državljanov s stalnim ali začasnim prebivališčem v Mariboru je na vlado naslovila pobudo 50 minut med Mariborom in Ljubljano, s katero opozarja na nesprejemljivost dolgotrajne poti med dvema največjima mestoma v državi, ki lahko traja tudi več ur. Zahtevajo, da se do konca leta pripravi akcijski načrt za skrajšanje te poti.

Sodu izbila dno popolna zapora štajerske avtoceste

»Štajerska avtocesta kot del prometnega koridorja med vzhodno in zahodno Evropo je močno obremenjena, zlasti ob daljših praznikih v tujini in v poletnem počitniškem obdobju. Zato je bistveno otežena tudi povezava med Mariborom in Ljubljano. Avtocesta je ob tem skozi vse leto prepolna tovornih vozil, gradbišče na odseku Šentrupert-Vransko pa bo letos velika ovira kar več mesecev,« so opozorili. Sodu je izbila dno in jih spodbudila k odzivu popolna zapora štajerske avtoceste zaradi prometnih nesreč v dveh zaporednih junijskih dneh, ki so jim sledili obsežni večkilometrski zastoji z dodatnimi nesrečami. Pomagati si ne morejo niti z železniškimi povezavami, saj traja potovanje z vlakom med Mariborom in Ljubljano po njihovih izračunih v najboljšem primeru dve uri, v najslabšem pa skoraj tri ure z dvema prestopoma.

Izrazito inferioren položaj

»V centralizirani državi, kakršna je Slovenija, spravlja prometna nepovezanost prebivalce Maribora, ki profesionalno delujemo (tudi) v Ljubljani, v izrazito inferioren položaj. Obenem zavira politično, gospodarsko in kulturno afirmacijo mesta, saj bistveno zmanjšuje pobudo ljubljanskih akterjev po potovanju in delovanju v Mariboru. A v isti sapi so opisane zamašitve in prekinitve prometnih povezav med glavnim mestom in največjim urbanim središčem severovzhodnega dela države tudi hendikep političnemu, gospodarskemu in kulturnemu razvoju Slovenije, saj država z zgolj enim razvijajočim se urbanim središčem, tj. Ljubljano, ni država za 21. stoletje,« so prepričani podpisniki pobude.

Takojšnja vzpostavitev ekspertne skupine

Tudi z vidika varovanja okolja je po njihovih ocenah nujno, da se na relaciji Maribor-Ljubljana domislijo in organizirajo načini hitrega javnega prevoza. Zato od vlade zahtevajo takojšnjo vzpostavitev ekspertne skupine, ki bo do konca leta 2019 pripravila akcijski načrt, v skladu s katerim bo mogoče 133-kilometrsko pot med Ljubljano in Mariborom prepotovati v 50 minutah. »Od političnih akterjev na nacionalni in lokalni ravni pričakujemo, da bodo pripravljeni načrt v najkrajšem možnem času udejanjili,« so zaključili pobudniki s prvopodpisano zgodovinarko in sociologinjo Matejo Ratej.

Strokovnjaki različnih področij

Med podpisniki pobude so strokovnjaki z različnih področij, med drugim arhitekture, prava in psihologije. To so Jure Gašparič, Maja Godina Golija, Janja Hojnik, Peter Simonič, Cirila Toplak, Benjamin Lesjak, Kristina Toplak, Karolina Babič, Bojan Musil, Kaja Pogačar, Nenad Čuš Babič, Katja Košir, Aleksandra Berberih Slana, Miran Pustoslemšek, Ninna Kozorog, Rudi Klanjšek, Matjaž Gregorič in Dragan Potočnik.