Občina želi v centru Maribora vzpostaviti ne le eno, pač pa dve kino dvorani, a s katerim denarjem? Zasebniki ne bi sofinancirali, bi pa upravljali. Medtem nas po levi in desni s svojimi mestnimi kini prehitevajo veliko manjše slovenske občine, kot sta Pivka in Tolmin, mi pa ne premoremo niti enega DCP projektorja.

Vest, da nameravajo kmalu v Mariboru vzpostaviti ne le eno, ampak dve kini v mestnem središču, ni nova. Kot smo že poročali, nameravajo art kino z 80 sedeži umestiti na Rotovškem trgu, v sklopu medgeneracijskega centra, kjer mu bo družbo delala tudi obnovljena Rotovška knjižnica. Že v prvi koalicijski pogodbi MOM pa so v program umestili tudi Mestni kino. Kje bo ta stal, kako ga mislijo financirati in kdaj bi ga meščani sploh dobili, ostaja nejasno. V igri za upravljanje mestnih kin ali zgolj za sodelovanje pa trenutno ostaja več zainteresiranih.

Maribox bi upravljal, sofinancirali pa ne bi

Direktor Mariboxa Stipe Jerić je za Maribor24 dejal, da art kino izvajajo že od vsega začetka, trenutno je v teku Ljubljanski filmski festival Liffe. Jerić je jasen, da v dveh kino dvoranah ne vidijo rentabilnosti, niti ne v načinu, kako to upravljati. “To za sabo potegne precej stroškov, ki jih ni možno kriti iz naslova kino vstopnic,” pravi. “Če bo MOM investirala v nek prostor in pripravila razpis za upravljanje, bi se mi nanj tudi prijavili,” je jasen. Za sofinanciranje pa se sami ne bi odločili, saj se jim takšna poteza ne bi izplačala. “Mi bi zadevo tehnično in strokovno lahko pokrili, ne vidimo pa se v zgodbi sofinanciranja.”

Prepričan je, da kino ne more samostojno preživeti, če ni izdatno finančno podprt, kakor denimo v primeru ljubljanskega mestnega kina Kinodvor, ki ga je ustanovil in sofinanciral MOL. Vodstvo Mariboxa je sicer že sestankovalo z obema podžupanoma, kjer so govorili o sodelovanju.

Ljubljanski mestni kino Kinodvor primer dobre prakse: Kako je uspelo njim?

Ob ustanovitvi Kinodvora je Oddelek za kulturo MOL ocenil, da mora javni zavod letno ustvariti 50 % lastnih sredstev s prodajo vstopnic oziroma drugimi viri financiranja. Medtem ko je MOL ob zagonu zaradi investicije v novo opremo še zagotavljala 80 % financiranja, je sofinanciranje s strani MOL z leti padalo in leta 2014 pristalo na 45 %.

Lastna sredstva so pridobili z naslova prodaje vstopnic, preko nacionalnih in EU razpisov, donacij in sponzorstev, trženja, prihodkov od kavarne in knjigarne ter drugih prihodkov. Zavod je v letu 2014 pridobil 55 % lastnih sredstev. MOL od ustanovitve zavoda zagotavlja sredstva za 6 plač zaposlenih, zavod pa z lastnimi sredstvi financira 7 od 13 plač zaposlenih, med njimi tudi plači za 2 zaposleni v filmsko-vzgojnem programu za otroke in mlade. Če je uspelo v Ljubjani, bi nemara tudi v Mariboru?

A od kod občini denar? Navsezadnje namerava MOM ustanoviti občinsko podjetje Mestne nepremičnine d.o.o., kar bo z nakupom in obnovo nepremičnin občinski proračun oklestilo za 12 milijonov. Prav tako mora v štirih letih poplačati 11 milijonov evrov kazni zaradi nesanacije slabo funkcionalne kanalizacije. Potem je tu še ukaz sodišča, ki od občine terja nakup pohorskih žičnic v znesku 14 milijonov (po ugovoru morda nekoliko manj).                            Če se bo že v primeru tržnice občina zadolžila, potem ni jasno, od kod denar za ostale, nujno potrebne naložbe. Morda pa občina glede sofinanciranja računa na Ministrstvo za kulturo – a slednje je s svojo potezo, o kateri smo prvi poročali, že šah-matiralo kakršnekoli občinske manevre. Kot smo namreč že izpostavili, bodo vzpostavili kulturni sklad, v katerega se bodo lahko prijavljali vsi, ki bodo dosegali za to potrebne kriterije. Takih pa v Sloveniji ni malo, zlasti ne tistih, ki so že tako ali tako pri koritu.

Utečeni filmarji pozdravljajo odločitev občine

“Odločitev MOM, da zgradi poleg art kina še mestni kino, pozdravljam in jo prav tako pozdravljajo vsi ostali člani Društva za razvoj filmske kulture Maribor. Potrebujemo več platen in opremljenih kinodvoran v mestu, ki bodo prikazovale kakovosten film. Obisk LIFF-a in Letnega kina Minoriti kažeta, da ljudje želijo in potrebujejo kakovostno filmsko ponudbo v mestu,” pa je za Maribor24 poudaril filmski kritik Žiga Brdnik, ki v Mariboru sestavlja program za Letni kino Minoriti in Intimni Kino.

V Društvu za razvoj filmske kulture so kot izkušeni filmarji prav tako zainteresirani za prijavo na razpis občine, v kolikor bi ga slednja razpisala. Navsezadnje jih odlikujejo leta izkušenj v tej branži. V okviru društva že več let skrbijo za kakovosten program filma v mestu (Letni kino Minoriti, Festival Enimation, Intimni kino v GT22, filmska vzgoja, Kino Udarnik, ki je bil tudi član evropskega združenja kinematografov Europa Cinemas in Art kino mreže Slovenije).

V Pivki in Tolminu zmorejo, pri nas nočejo

“Potrebovali bi tudi mobilni digitalni (DCP) projektor, s katerim bi lahko kakovostni film prikazovali po različnih lokacijah po mestu, tako na prostem kot v notranjosti. Trenutno v Mariboru v javni lasti ne premoremo niti enega DCP projektorja, kar pomeni, da ne moremo prikazovati aktualne filmske ponudbe, ta manjko pa zavira tudi razvoj in državno sofinanciranje filmskih festivalov, ki potekajo v mestu,” meni Brdnik.

Ko sta nedavno s producentom Renejem Puharjem iz Društva za razvoj filmske kulture predstavljala Letni kino Minoriti kot primer dobre prakse na strokovnem srečanju ob 10-letnici Art kino mreže Slovenije, je na svojem Facebook profilu zapisal, da se mu zdi smešno, kako je lahko občina Tolmin z nekaj več kot 12000 prebivalci čisto na novo obnovila dvorano za 300 ljudi in se ji to po obisku tudi izplača.

“Podobno je občina Pivka z nekaj manj kot 6000 prebivalci digitalizirala kinodvorano z 250 sedeži, nas pa že 10 let v Mariboru prepričujejo, da ni sredstev niti za DCP projektor, da se to ne izplača, da moramo počakat, da bomo obnovili butično kinodvorano z 80 sedeži …,” piše Brdnik.

Art kino ne le zaželjen, temveč tudi profitabilen

Dodaja, da je po številkah obiskanosti Art kino mreže Slovenije in sodeč po primerih iz Tolmina, Pivke ter drugod, obisk art kina v Sloveniji v konstantni rasti. In ne le to, so tudi profitabilni. “Rezultati številnih mestnih in art kin v Sloveniji kažejo, da niso le kulturna nuja za vsako mesto, ki si želi reči mesto, ampak da se tudi izplačajo. Skrajni čas je, da tudi Maribor znova postane del te zgodbe o uspehu.”

Brdnik dodaja, da so prepričani o dolgoročnem potencialu dolgoročnega ukvarjanja s filmskim programom in občinstvom. “Kino nikakor ni le zabava, ampak je, če je program izbran s premislekom in dopolnjen z zanimivimi gosti ter drugimi vsebinami, pomemben način za razumevanje sveta, širjenje obzorij, spoznavanje drugih kultur in človeških stanj. Zato vodilo mestnega in art kina ne sme in ne more biti ustvarjanje dobička na trgu, ampak sooblikovanje ozaveščene, redne, kritične publike in mreže filmskih ustvarjalcev in ustvarjalk v mestu,” je jasen Brdnik.