Danes mineva eno leto od prve mariborske Parade ponosa. Zaradi koronavirusa je letos sicer prestavljena na september, so pa aktivisti skozi cel junij pripravljali številne aktivnosti, ena izmed teh je tudi izobešanje mavričnih zastav.

Pobuda za prvo Parado ponosa na svetu je nastala pred enainpetdesetimi leti, ko je bila izvedena policijska racija v gejevskem klubu Stonewall Inn v New Yorku. V Mariboru je bila prvič organizirana lansko leto v organizaciji aktivističnega programa Maribor skozi rožnata očala, ki ga izvaja Mladinski kulturni center Maribor.

»Del sklopa je bila tudi akcija »Podpri parado, izobesi zastavo« za katero smo se odločile_i, ker nam je priprave na drugo Parado ponosa v Mariboru prekrižala epidemija.«

V juniju so letos pripravili sklop aktivnosti pod imenom Mavrični junij v Mariboru. »Del sklopa je bila tudi akcija »Podpri parado, izobesi zastavo« za katero smo se odločile_i, ker nam je priprave na drugo Parado ponosa v Mariboru prekrižala epidemija,« za naš portal pove koordinatorica akcije Maja Šnuderl. Mavrične zastave pa so zaplapolale tudi lansko leto, nas spomni.

Izobešenih okrog 20 zastav

Tokrat je akcija potekala v okviru obeležitve prve mariborske obletnice Parade ponosa in meseca junija, »ki velja za mesec ponosa LGBTQIA+ skupnosti.« Maja Šnuderl še dodaja, da je bilo skupno izobešenih okoli 20 mavričnih zastav.

Koordinatorica še pove, da upajo na izvedbo druge Parade ponosa v Mariboru septembra. Zraven tega pa bodo še naprej izvajali različne izobraževalne in kulturne aktivnosti za LGBTQIA+ osebe in podpornike.

Koordinatorica še pove, da upajo na izvedbo druge Parade ponosa v Mariboru septembra. Zraven tega pa bodo še naprej izvajali različne izobraževalne in kulturne aktivnosti za LGBTQIA+ osebe in podpornike.

Vedno bolj vidni, a sovražni govor ostaja

Sogovornici se zdi, da je Maribor na dobri poti glede sprejemanja LGBTQIA+, saj z raznimi akcijama postaja skupnost vedno bolj vidna. »Na drugi strani pa je moč opaziti veliko sovražnega govora preko komentarjev na socialnih omrežjih in grafitov na ulicah, priča smo tudi fizičnim napadom na LGBTQIA+ osebe. Ne smemo spregledati tudi skupine ljudi, ki se je zbrala lani v času prve Parade ponosa na trgu Svobode in nasprotovala sami paradi ali pa homofobnega incidenta na Poštni ulici po zaključku parade. Takšno nerazumevanje in sovraštvo do LGBTQIA+ skupnosti je znak, da je boj za vključujočo družbo in pravice LGBTQIA+ oseb še kako aktiven in pomemben,« kritično zaključi.