Slovenija

V Mariboru kmalu katedra za stomatologijo, a zobozdravniki je ne pozdravljajo

Vanja Čiček, 23.09.19 ob 05:00

V Mariboru se soočamo z dolgimi čakalnimi dobami pri zobozdravnikih, veliko jih ne sprejema novih pacientov, zato smo primorani obiskati zasebnike. ZZZS medtem razlaga, da so čakalne dobe prirejene in nerealne, dekan Medicinske fakultete pa meni, da bi zobozdravniki radi predvsem še kaj zaslužili.

Na raznih forumih se vse bolj ponavlja vprašanje: kateri mariborski zobozdravnik še sprejema nove paciente in kje so čakalne dobe humano dolge. Kličemo prvega koncesionarja … Kličemo drugega. Tu pa tam kateri še sprejema, a čaka se mesece. Vse polno. Tako zobozdravniki kot ZZZS in Zdravniška zbornica odgovornost prelagajo eden na drugega, na ZZZS menijo celo, da so čakalne dobe prirejene in nerealne. Nekaj pa drži: Če izbran zobozdravnik s sprejetimi pacienti presega indeks 110 odstotkov, vas je obvezan sprejeti. Slednje lahko preverite na tej strani.  V zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca nove paciente sicer sprejme še 29 zobozdravnikov (za odrasle in mladino).

Odbor za zobozdravstvo: za obstoječe stanje je kriv ZZZS

Kot je za Maribor24 dejal Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., predsednik Odbora za zobozdravstvo (OZB) pri Zdravniški zbornici Slovenije, imamo v Mariboru in Sloveniji dovolj zobozdravnikov. V Sloveniji jih je trenutno 1448, od tega v javni mreži 1213, zasebnikov pa je 235. Od tega jih je 349 diplomiralo v tujini, največ (161) na Hrvaškem, sledi Srbija (92), 188 Slovencev, ki so diplomirali v Sloveniji, pa je zaposlenih v tujini. V Mariboru je po podatkih iz leta 2017 zaposlenih 192 zobozdravnikov, v Ljubljani pa recimo 512. V Ljubljani sicer živi skoraj 3-krat več ljudi kot v Mariboru, zobozdravnikov pa je 2,6-krat več.

Kot pojasnjuje Pavlović, v Sloveniji pravzaprav presegamo evropsko povprečje 68 zobozdravnikov na 100.000 prebivalcev, slovensko povprečje pa je 72. Problem tako ni v pomanjkanju zobozdravnikov, poudarja Pavlović, temveč pomanjkljivem financiranju s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Le-to plačuje okrog 49 programov na 100.000 prebivalcev.

»ZZZS je s svojo politiko bistveno poslabšal delovne pogoje v zobozdravstvu ter z vključevanjem vedno novih nadstandardnih storitev v program, ki so časovno bolj zahtevne, bistveno zmanjšal dostopnost prebivalcem,« pojasnjuje Pavlović.

Število zasebnikov se povečuje

Tako meni, da se je prav zaradi zelo slabih delovnih pogojev in velike obremenitve zobozdravnikov v programih ZZZS (2400 opredeljenih pacientov na zobozdravnika oziroma tim) število zasebnih zobozdravnikov povečalo, in sicer za 135 (9 odstotkov) v zadnjih 5 letih. »Tako smo v OZB za leto 2019 že predlagali razpis novih 100 programov odraslega zobozdravstva in bolj uravnoteženo financiranje zobozdravstvenih storitev,« odgovarjajo.

Na ZZZS takšno stanje zanikajo. Sporočajo, da je dejansko povprečje opredeljenih pacientov za Slovenijo nekaj pod 1.600 pacientov na tim, povprečje v OE Maribor pa je celo nižje in znaša okoli 1530 pacientov na tim. A komu verjeti?

Dekan Medicinske fakultete: Zobozdravnikov je premalo

Zanimivo pa dekan mariborske Medicinske fakultete, red. prof. dr. Ivan Krajnc, dr. med., zgornje statistike postavlja na laž. »Po podatkih Eurostata glede števila zobozdravnikov vidimo, da Slovenija glede na povprečje držav EU zaostaja. »Tako menim, da je zobozdravnikov premalo in ne dovolj ali celo preveč,« odgovarja.

FOTO: dr. Ivan Krajnc, dekan Medicinske fakultete

Po podatkih Eurostata iz leta 2017 je bilo EU povprečje 76,6 zobozdravnikov na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 70. Za primerjavo, hrvaško povprečje je 83, avstrijsko pa 56. Seveda pa te številke ne ločujejo zasebnega od javnega sektorja, gre le za zobozdravnike z licenco, ki delujejo v neki državi.

Zdravniška zbornica Slovenije je lani oktobra izvedla tudi anketo med zobozdravniki. Od 507 zobozdravnikov, ki so sodelovali v anketi, jih je 94 odstotkov odgovorilo, da je ključni vzrok za čakalne dobe v zobozdravstvu ta, da ZZZS ne financira dovolj programov. Da podpirajo ustanovitev stomatološke fakultete v Mariboru pa je z ‘da’ odgovorilo le 21 odstotkov vprašanih.

Zobozdravniki v glavnem proti katedri za stomatologijo v Mariboru

In zakaj je proti katedri v Mariboru kar 79 odstotkov stomatologov? Dekan mariborske Medicinske fakultete odgovarja: »Ker smo konkurenca. Tudi če bi vodovodarja vprašali, če si želi, da bi v njegovi okolici začelo delati še 100 vodovodarjev, vam menda ne bi pritrdil,« je kritičen dr. Krajnc, ki je prepričan, da razvoj v zobozdravstvu zavira tudi »močan zasebni lobi«, saj se slednji boji izgube zaslužka.

Katedra za stomatologijo bo v docela prenovljeni stavbi Laboratorijskega centra MF na naslovu Magdalenski trg 5 in ne v prostorih Medicinske fakultete.

»Naš študij so podprli v Zdravniški zbornici in na Ministrstvu za zdravje, očitno so proti le v cehu zobozdravnikov. Kaj vam to pove?« še dodaja. Trenutno imamo v Sloveniji le en program dentalne medicine, in sicer na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer že od leta 2013 do 2017 beležijo preseganje prijav na razpisana mesta za več kot 230 odstotkov. Na leto povprečno nudijo 50 prostih mest. »Mi preprosto nimamo dovolj zobozdravnikov. Veliko zaposlenih je pri nas pričelo delati v času bivše Juge in mnogi bodo šli kmalu v pokoj. In kdo jih bo nadomestil, ko pa nimamo izšolanega kadra?«

Bo stanje rešil program stomatologije v Mariboru?

Pisali smo že, da se na Medicinski fakulteti UM pripravlja nov program dentalne medicine. Na fakulteti so v ta namen iz Finske in Nemčije prejeli zajetno donacijo stomatološke opreme. Na Medicinski fakulteti v Oulu so tako donirali 52 simulatorjev v vrednosti 1 milijona evrov, na Medicinski fakulteti Wuerzburg pa so donirali 6 stomatoloških stolov v vrednosti 120.000 evrov in kompletno kirurško opremo ter inštrumente za dentalno medicino v vrednosti 100.000 evrov. Prof. dr. Zdravo Kačič, rektor Univerze v Mariboru, pa izpostavlja, da bo Univerza v Mariboru s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na podlagi potrjene operacije vzhodne kohezijske regije prejela sredstva v višini 29.187.228,83 evrov. Del sredstev, namenjen nabavi znanstvenoraziskovalne opreme, gre tudi Medicinski fakulteti v Mariboru.

Prejeta oprema s katero lahko začnejo izvajati program

Program dentalne medicine na UM je trenutno v postopku akreditacije na NAKVIS, potem sledijo pogajanja z Vlado Republike Slovenije o financiranju tega študijskega programa, šele nato razpis. Na fakulteti bodo lokalnim predavateljem priskočili na pomoč kolegi iz Rijeke, ki bodo v prvi fazi poučevali 25 vpisanih študentov.

ZZZS: zobozdravstvenim storitvam vse večja sredstva, veliko zobozdravnikov naj ne bi bilo preobremenjenih

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje v glavnem zanikajo praktično vse očitke s strani Odbora za zobozdravstvo. Kot prvo izpostavljajo, da za izboljšanje dostopnosti do zobozdravstvenih storitev namenjajo vse večja finančna sredstva. Tako znaša pogodbena vrednost za vse zobozdravstvene dejavnosti v letu 2019 142.519.700 evrov, kar je za 17,6 milijona evrov več kot v letu 2014. Ambulantam priznajo tudi plačilo v primeru 20-odstotnega preseganja letnega programa za mladino in odrasle, od 1. januarja 2019 pa te programe plačujejo z do 5-odstotnim preseganjem letnega plana.

“Vsi izvajalci v zobozdravstvu pa so skupaj izvedli le 4,4% preseganje. To pomeni, da je bil ZZZS in dopolnilno zdravstveno zavarovanje pripravljen plačati dodatne zobozdravstvene storitve v višini 8.143.646 evrov, vendar jih vsi izvajalci niso izvedli v zadostni količini, zato je bilo izplačanih le 2.915.084 evrov.”

Tako je prišlo do izpada v vrednosti 5.228.561,69 evrov, s čimer bi lahko oskrbeli 45 ambulant oziroma 72.700 oseb.

Številne ambulante neustrezno vodijo čakalne sezname

Kot drugo ugotavljajo, da veliko koncesionarjev ni preobremenjenih in bi nove paciente morali sprejeti. Zobozdravnik, ki ima sklenjeno pogodbo z ZZZS in izpolnjuje pogoje za izbranega osebnega zobozdravnika, je dolžan sprejemati vse zavarovane osebe, ki si ga izberejo. Odkloni jih lahko, ko za 10% preseže povprečno število pacientov.

V preteklem obdobju so izvedli tudi dva obsežna sistematična nadzora nad ustreznostjo vodenja čakalnih dob, in sicer v celotni dejavnosti ortopedije in zobozdravstva. Ugotovili so precejšnje nepravilnosti.

“Ugotovitve iz preteklih nadzorov ZZZS kažejo, da so nekateri izvajalci tudi na področju zobozdravstva in ortodontije neustrezno vodili čakalne sezname, zaradi česar so bile pri nekaterih neupravičeno ustvarjene daljše čakalne dobe, zavarovanim osebam pa se kot ena izmed možnih rešitev za izogib takšnim dolgim čakalnim dobam ponuja samoplačništvo.”