Mariborski mestni svetniki so na včerajšnji izredni seji potrdili kompromis glede prometne ureditve v starem mestnem jedru, ki med drugim predvideva možnost odprtja Glavnega trga in Koroške ceste za motorni promet v izrednih primerih ter uvedbo redne linije majhnih električnih vozil v peš coni. Predvidoma leta 2023 pa naj bi začeli z gradnjo predora.

Josip Rotar: Krekova je dovolj široka za dvosmerni promet

Josip Rotar, občinski svetnik in vodja Liste kolesarjev in pešcev, je glede včerajšnje seje, ki je bila po njegovih besedah zelo burna, razgreta, na trenutke tudi pod pasom, povedal, da so v razpravi skušali dati določena pozitivna izhodišča za razmislek in določene rešitve: “Na koncu je župan dal neko kompromisno rešitev, ki bi lahko omogočala prevoznost Koroške ceste ob nekih izrednih potrebah. Mogoče bo te rešitve potrebno še nekoliko dodelati in oblikovati. Zavedamo se, da obstaja potreba po prometnem režimu na smeri centra mesta vzhod- zahod, medtem ko tunela ne vidim kot trajnostno rešitev. Tudi če bo tunel, bomo ogromno denarja vrgli v to infrastrukturo. Potrebno je iskati neke druge rešitve; predvsem to, da se na tej relaciji Krekova – Maistrova izboljša prometna varnost najšibkejših udeležencev v prometu, prečkanje ceste, umiritev prometa, … Da so tam najmlajši, ki prečkajo cesto, zaščiteni.”

To je mogoče ob določenih predpostavkah; na primer, da se na Krekovi ob cesti odstranijo določena parkirna mesta.

Na vprašanje, ali na Krekovi ulici predlaga dvosmerni promet, Rotar odgovarja: »To smo dali v razmislek. Krekova je dovolj široka, Maistrova ni za dvosmerni promet. To je mogoče ob določenih predpostavkah; na primer, da se na Krekovi ob cesti odstranijo določena parkirna mesta.«

Seja mestnega sveta

Predlagajo nadgradnjo obstoječega avtobusnega prometa v mestu

V Listi kolesarjev in pešcev imajo tudi predloge glede ureditve avtobusnega prometa v mestu. Kot pravi Rotar, so predlagali nadgradnjo obstoječega sistema: »Zdaj večina avtobusnih linij vozi na glavno avtobusno postajo, kar se mi ne zdi smiselno. Predlagamo ureditev treh ali več vozlišč kot neke vrste hitrih prestopnih točk. V praksi to pomeni, da bi potniki prestopili iz enega avtobusa, v roku nekaj minut pa bi jih čakal že drugi. Prestopne točke bi lahko bile na vzhodnem, zahodnem in južnem delu središča mesta. Južna točka bi lahko bila na Trgu revolucije.«

Zdaj večina avtobusnih linij vozi na glavno avtobusno postajo, kar se mi ne zdi smiselno. Predlagamo ureditev treh ali več vozlišč kot neke vrste hitrih prestopnih točk.

Po Rotarjevih besedah smo imeli že pred epidemijo novega koronavirusa 1-odstotno letno rast števila potnikov na avtobusih, kar je – glede na to, koliko sredstev dajemo javnemu potniškemu prometu – premalo. »Če želimo izboljšati uporabnost javnega potniškega prometa, je potrebna korenita sprememba. Zadnjih pet, šest let smo veliko vlagali v vozni park, ki ga imamo, zdaj pa je potreben razmislek o reorganizaciji linij, taktnih voznih redov, prometnih vozlišč.«