»Franjo? Franjo? Franjoooo!«
Franjo se ni obrnil. Še naprej je gledal predse. V hajzl ploščice. In otresal. Pred pisoarjem, kakopak. Ko mu je tip, ki se je primajal po štengah do veceja, nato še enkrat rekel, čuj, ja pa ki si, Franjo, Franjo, Franjo, se je le obrnil in pogledal, kdo da ga ima za Franja.
»Ja, Franjo, zarini ga vanjo!«
Finta iz nekih drugih časov
Krepko, mastno, hripavo se je zarežal tip. No, tip. Izkušen, razpoložen gospod. Kaka prastara finta, a? Politično nekorektna, iz nekih drugih časov. Priznam, nisem je poznal. Kot tudi ne tega, da je pisoar po novem ali pa po starem očitno ženskega spola.
Nato se je ta prišlek, ko sem sam pridržal nihajna vrata, da bi zradiral, saj sem skrbno preštel, da nas je po vladnih odredbah na veceju absolutno preveč, postavil poleg gospoda, ki da naj bi bil Franjo.
Nastavil se je. Globoko vdihnil. In potem izjavil.
»Če je kaj lepšega od takega scanja, pa naj me vrag vzame!«
Nisi smel, nisi mogel
Končno se je odprlo tudi pri nas. Daaaaleč nazaj je tisti drugi zadnji petek, drugi veliki petek, 16. oktobra 2020, ko smo nazadnje lahko bili v bifeju. Takrat sem se v ok(n)u mesta, ko se je že oktobra za vsak slučaj rolala All I Want For Christmas Is You, spraševal, kaj pa če božiča ali silvestrovega v gostilni res ne bo. In ga seveda ni bilo.
Stopetinosemdeset dni v Mariboru – no, pa saj ne samo v Mariboru – nisi smel v gostilno. Ne zunaj, ne noter, ne nič. Nisi smel. Da nisi mogel je že nekaj drugega. Bolj arbitrarno. Že med mite in legende so šla nekatera skrivn(ostn)a druženja, ki bi jih z malo iznajdljivosti lahko označili in upravičili tudi za poslovna.
Ko te vreme radostno zafrkava
Ampak stopetinosedmeset dni je reeees dolga doba. Tako dolga, da se zdaj še lulanje v pisoar hvali. Ker da so to pogrešali. Je že bila sila, ne? Prej s(m)o scali ali doma ali pa, če že, pogojno v kaki grm. Tega, da si nekomu rekel Franjo? Tega pač ni bilo.
Ko se je ponovno odprlo v drugo, je šlo bolj počasi. Zlagoma, kot se lepo reče. Vsekakor ne tako na glavo kot lani. Razlog? Vreme, itak. Ta aprilski ponedeljek se s tistim lanskim majskim niti slučajno ne more primerjati. Takrat je bilo sonce, vroče, toplo. Žur do žura. Zdaj pa kislo vreme, tiste sorte dež, ki se pregovorno aprilsko pač odloči, da te bo zajebaval. Gledanje v aplikacijo ti čisto nič ne pomaga. Plus, za bonus, še malo bolj mrzlo je bilo.
Kar pa ne pomeni, da je bil štart v novo terasasto, žejno, gostilniško sezono beden. Sploh ne, ravno kontra. Tisti trenutki, ko je posijalo sonce, recimo v torek, sredo, četrtek in zlasti petek, so bili toliko bolj dragoceni. In zato smo zmagali tokrat tisti malo bolj potrpežljivi. Ki nis(m)o s cukra in s(m)o z malo potrpljenja bili nagrajeni z lepim vremenom. In radostnimi gostinci. No, tisti, ki so (lahko) odprli.
Pretepi in prepiri
Če smo po prvem zaprtju nekako vsi živčno natikali maske, ki smo jih še občasno pozabljali doma in se jezili na vse po spisku, se zdaj bolj prešteva, koliko ljudi je za mizo. Maksimalno štirje. Za pravo druženje, tisto, ja pa ki se srečamo, daj no, enega pa boš te zvizno, premalo. In ko beseda da besedo ter runda rundo… Potem se pač vzame stol, prisede in so kelnarji že živčni. Saj jih gre razumet. Čeprav sem slišal tudi iz ene sosednje mize, da »smo že vse zmenjeni, mi plačamo kazen, pet nas bo, pa naj kasirajo, ne damo si tega bek vzet!«
Saj ukrepi, saj kazni, saj… Samo nemogoče je zbiti stoletja navad. To se je jasno videlo ta teden. Pri nas, ja, v Mariboru. Da počijo živci, če ne bo burgerja, smo, žal, videli. Da pride do odmevnega prepira, če bi kdo dal kako mizo še kam, na tuje, da bi našel še kak milimeter, ker placa ob taki žeji hitro zmanjka, pa, žal, tudi.
Fiks tu, fiks tam
Lahko pa nemara zdaj obenem toliko bolj razumemo Angleže, ki so v novi rundi ponovnega odprtja raje začeli vnaprej zbirati rezervacije za terase. Okej, tista z depozitom je res malo kruta. Samo bojda zadeva samo na tak način štima. Tako daleč morda res še ne rabimo, da bi položil vnaprej denar, ampak nekaj je jasno: bolj toplo kot bo, večja bo žeja. Kava, pivo, špricer. Bo. Če kaj, je to fiks.
Kot je jasno fiks tudi, da je ob 19.00, no, 19.30, ko moraš s terase, pa magari s plastičnim kozarcem, še fejst svetlo. In luštno. In niti približno ne še najbolj luštno, ko bi naj bilo pregovorno najbolje »počasi it’ domu«.
Odprite Ok(n)o mesta
»Rabite parking listek?« No, (tudi) to je Maribor!
https://maribor24.si/lokalno/okno-mesta-rabite-parking-listek-no-tudi-to-je-maribor
Do kam je bila najdaljša vrsta? Do pošte!
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-do-kam-je-bila-najdaljsa-vrsta-do-poste
Kaj bo sledilo? Cesta XIV. divizije?
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-kaj-bo-sledilo-cesta-xiv-divizije
En bidermajer šopek!
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-en-bidermajer-sopek
V kateri zabojnik gredo sanke?
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-v-kateri-zabojnik-gredo-sanke
Lekcija MB retorike: Makni se
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-lekcija-mb-retorike-makni-se
Tesla je delal avte, testne solze sreče in hladilnik na Pobrežju
Demšar kot čevapčiči v februarju
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-demsar-kot-cevapcici-v-februarju
»Na redkvo! Da ne’oš reko, da sn svija«
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-na-redkvo-da-neos-reko-da-sn-svija
Kuj zamenjali ključavnico v par minutah
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-kuj-zamenjali-kljucavnico-v-par-minutah
Muzičarji-uličarji se ne dajo
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-muzicarji-ulicarji-se-ne-dajo
5000 paketov! Pa za zraven prosim
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-5000-paketov-pa-za-zraven-prosim
Trideset upajo čezenj le največji heroji
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-trideset-upajo-cezenj-le-najvecji-heroji
Marjana, ne morejo biti rjuhe tako blede, no!
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-marjana-ne-morejo-biti-rjuhe-tako-blede-no
»Iji pogledat, če majo sosedi vodo«
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-iji-pogledat-ce-majo-sosedi-vodo
»Ti mi samo duge daj«
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-ti-mi-samo-duge-daj
Čvrga Ljudskega vrta
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-cvrga-ljudskega-vrta
Pravi »ribači« nikoli ne ribajo z rokavicami
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-pravi-ribaci-nikoli-ne-ribajo-z-rokavicami
Strah te je? Te pa glej v sliko
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-strah-te-je-te-pa-glej-v-sliko
Za vsako rit raste »kolturna« izkušnja
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-za-vsako-rit-raste-kolturna-izkusnja
Tanja Ribič bi danes imela dva ključka
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-tanja-ribic-bi-danes-imela-dva-kljucka
147,5 kvadratov je res lahko luksuz
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-1475-kvadratov-je-lahko-res-luksuz
Vsi na klopce
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-vsi-na-klopce
V tretje pa te že narediš izpit za avto. Samo ne na Pobrežju.
»Daj, povej, ki je še kaj odprto, nooo!«
https://maribor24.si/lokalno/okno-mesta-daj-povej-ki-je-se-kaj-odprto-nooo
Poni (pa ne) za 600 evrov, cing-cing!
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-poni-pa-ne-za-600-evrov-cing-cing
S23 ni Nova vas. Pa kak’ ni? Ker ne.
https://maribor24.si/lokalno/maribor/s23-ni-nova-vas-pa-kak-ni-ker-ne
Šank ruleta! Ko poslanec državnega zbora nahrani kelnarjevega kužota
V Melju je vedno rdeča
https://maribor24.si/lokalno/maribor/v-melju-je-vedno-rdeca
