Mestna občina Maribor je z menjalno pogodbo z družbo Terme Maribor pridobila večinsko lastništvo Langerjeve vile, ki se nahaja v Mladinski ulici pri stadionu Ljudski vrt.

Mestna občina Maribor je z menjalno pogodbo z družbo Terme Maribor pridobila večinsko lastništvo Langerjeve vile, ki se nahaja v Mladinski ulici pri stadionu Ljudski vrt. V njej ima svoje prostore zveza športnih društev Branik, zaenkrat pa še ni znano, kakšne vsebine bodo še dali vanjo.

Šport, pisarne ali protokolarni objekt?

“Delamo idejno zasnovo, kaj sploh sem umestiti,” je povedal župan Saša Arsenovič. Obljubil je, da bodo s stavbo ravnali spoštljivo in upoštevajoč njeno zgodovino. “Ta biser bi moral spet služiti športu, ali kot pisarne ali kot protokolarni objekt,” je dodal.

Občina je z menjalno pogodbo, ki jo je s Termami Maribor sklenila decembra lani, postala 90-odstotna lastnica Langerjeve vile. V zameno je temu podjetju prepustila dve zemljišči v Zgornjem Radvanju pri Hotelu Habakuk, poleg vile pa je pridobila še nekaj zemljišč v Radvanju, Koroških vratih in središču Maribora.

Lastnik ostalih desetih odstotkov vile na Mladinski ulici 29 je Zveza mariborskih športnih društev Branik, ki ima tam svoj sedež.

Vila v zelo slabem stanju, sledi prenova

Objekt, v katerem so se v preteklosti izmenjevali lastniki, uporabniki in funkcije, je trenutno v zelo slabem stanju in je zato potreben celovite gradbene in vsebinske prenove. “Mestna občina Maribor je naročila idejni projekt, v katerem bomo predvideli možnosti prenove objekta in vsebine, ki bi jih lahko umestili vanj,” so za STA povedali na občini.

Pred sklenitvijo menjalne pogodbe je pooblaščena ocenjevalka vrednosti nepremičnin ocenila vrednost Langerjeve vile na nekaj manj kot 250.000 evrov.

Langerjeva žena odprla Ljudski park

Vilo je leta 1843 dal sredi polja blizu nekdanjega mestnega pokopališča kot svojo poletno rezidenco zgraditi josipdolski glažutar Jožef Langer. Kot izpostavljajo pri zvezi Branik, je ta češki industrialec v oporoki izrazil željo, da bi bil park okoli vile dostopen vsem meščanom za oddih in razvedrilo, zato je njegova vdova prodala vilo in okoliška zemljišča za majhen denar mestni občini, park pa odprla za širšo javnost ter ga poimenovala Volksgarten oziroma Ljudski vrt.

Nekdaj v vili celo restavracija s plesiščem

Občina je tu uredila prireditveni in športni prostor in po prvi svetovni vojni so na parkovnih površinah vile vedno bolj prevladovala športna igrišča, zato je stavba izgubila svoj pomen. Leta 1926 so jo predelali v dnevno zavetišče za otroke, po drugi svetovni vojni pa je stavbo prevzelo v upravljanje društvo Branik in v pritličju uredilo restavracijo s plesiščem. Nekaj časa je bila tu tudi šola za gostinstvo, zdaj pa so le še društvene pisarne.

STA