Na četrtkovi seji mestnih svetnikov Mestne občine Maribor je svetnik Stojan Auer iz LPR odprl problematiko prenove Glavnega trga s Koroško cesto, ki je že v delu. Zanimalo ga je, kako to, da ob pregrešno dragi prenovi občina ni pomislila na menjavo pol stoletja starih vodovodnih betonskih cevi, ki več niso v najboljšem stanju. Glede na spremenjeno ceno v rebalansu – projekt je s prvotnih 4 milijonov sedaj vreden že 6 milijonov evrov – ga je zanimalo, katere so spremembe v samem projektu, ki tako vplivajo na ceno.

 

Mestni svetnik stranke LPR Stojan Auer

Namesto kanalizacije bodo “oplaščali”

Na občini so se zedinili, da vodovodnih cevi ni mogoče menjati, zato jih bodo preplastili, kar pa ne more biti dolgotrajno vzdržna rešitev. Da gre za začasno rešitev, so Auerju potrdili tudi strokovnjaki na tem področju. “In zdaj jih bodo zakopali z dragim kamnom, obstoječe cevi pa se lahko poškodujejo ob več ton težkih komunalnih vozilih, ki vozijo po gradbišču,” je dejal. “Zato so upravičeni dvomi, da bo prišlo do poškodb,” dodaja. Navsezadnje pa se bodo tudi pozneje po območju prenovljene ceste in trga vozila več ton težka gasilska vozila. Auer se sprašuje, če bodo zastarele cevi sploh vzdržale tolikšno težo.

Nova kanalizacija bi stala enako kot tehnologija oplaščanja

Podžupan Samo Peter Medved je na to odgovoril, da dokumentacija projekta, v času, ko so se že lotili projekta, še ni bila končana. Revizijska dokumentacija pa vse do tega trenutka prav tako še ni v celoti zaključena. Kot priznava, je tudi njemu žal, da se morajo namesto novih cevi odločiti za t. i. oplaščanje oziroma prevleko obstoječih cevi s trdnim materialom iz plastike, kakršno uporabljajo tudi za ladje. Kot je dejal, drži, da so obstoječe stare cevi dodobra erodirane, oplaščanje pa bi slednje naj zatesnilo. A tudi javno naročilo za oplaščanje naj še ne bi bilo izvedeno. Ker pa so predhodno na območju napravili posebne jaške, bodo proces oplaščanja lahko izvedli tudi pozneje.

“Tudi sam sem imel pomisleke glede oplaščanja, sploh ker gre finančno ekvivalentno investicijo kot če bi opravili menjavo cevi,” je dejal podžupan. A projektne naloge pri projektiranju ni bilo, projektant pa je odgovoril, da mu je bila zadeva naročena s strani naročnika. “Jaz tega dokumenta nisem našel,” dodaja podžupan. Auer ob tem presenečeno ugotavlja, da projekt nima niti gradbenega dovoljenja, podžupan pa na to odgovarja, da ga niti ne potrebuje.

“Saj je vendar jasno, da na 50 let stare cevi ne greš postavljat dragi pohorski granit, saj se nikoli ne ve, kdaj ga bo potrebno zavoljo prenove vodovodnih cevi trgati ven,” je dejal za naš medij in dodal, da je “župan govoril, kako se tega projekta lotevamo za naše zanamce. Ja, dajmo vse skupaj zaviti v celofan, da bodo ljudje ploskali, medtem ko tisto najbolj osnovno kljub dragi investiciji ostaja nespremenjeno.”

Draga tehnologija, ponudnikov pa zelo malo

Vseeno pomirja informacija, da stanje kanalizacije ta trenutek ni takšno, da bi bila na območju možna porušitev pri tovrstnih obremenitvah, kakršne omenja Auer, še dodaja podžupan Samo Peter Medved. Bolj je zaskrbljujoče pronicanje vode v tla, oplaščanje pa lahko erodirane cevni dodobra zatesni. Takšna tehnologija je tudi precej draga, ponudnikov na trgu, ki delajo po tej tehnologiji, pa je zelo malo. “Če ne bi imeli takšnega časovnega pritiska, bi se tudi sami odločili za novo kanalizacijo,” pojasni podžupan, “a žal smo sedaj sredi izvedbe, nove kanalizacije pa več ne moremo narediti,” dodaja. Spomnimo, prenova Glavnega trga s Koroško mora biti zaradi pridobljenih evropskih sredstev končana do konca junija 2020.

Kam izginja denar za omrežnino?

Prav tako ni jasno, kam izginja denar za omrežnino, se sprašuje Auer. Glede na to da javna podjetja od občanov pobirajo omrežnine, ki bi morale biti namenjene prav za sanacijo kanalizacije, vodovoda ipd., ni jasno, zakaj se te omrežnine pozneje uporabijo za vse drugo. Vodja službe za lokalno samoupravo je dejal, da je MOM resnično imela moč denar porabiti za kaj drugega. Če namreč občina nima (v pravilniku) izrecno določeno, kam gredo omrežnine iz gospodarskih javnih služb, lahko občina ta sredstva uporabi tudi za druge namene, ampak izključno za taiste gospodarske javne službe. Lani je tako neznano kam romalo 1,9 milijona evrov pobranih omrežnin od vodovoda in 2,7 milijona omrežnin s strani Nigrada.