Verjetno ni Mariborčana, ki še ni slišal za Koroško cesto, toda koliko jih dejansko ve, kako je dobila ime? In kako je povezana z razvojem mesta Maribor?

Koroška cesta, ena izmed glavnih prometnic v Mariboru, bo po večmesečni prenovi zaživela v novi podobi. Nekoč je predstavljala pomemben povezovalni element zahodne strani mesta in osrednjega tržnega prostora, na njej pa se je odvilo tudi veliko zanimivih zgodb, ki so povezovale meščane.

Koroška cesta prvič omenjena leta 1315

Maribor je nekdaj bil razvejan na več različnih predmestij, izmed katerih je bilo najmanjše Koroško predmestje. Do sredine 18. stoletja je v mestu Maribor oz. njegovih predmestjih živelo nekje med 1.000 do 1.500 prebivalcev. Takratni prebivalci so poznali imena večine ulic, ki so se poimenovala po določenem dogodku ali obrti v mestu. Koroška cesta je bila prvič omenjena leta 1315 kot Markt (nem. trg). Današnja Koroška cesta se je prvotno imenovala Kherner Gasse, njeno ime pa se navezuje na smer, v katero je vodila. Predmestje je od mesta ločeval kostanjev drevored, ki je segal od Drave do pokopališča.

Neprijeten vonj zasmrajeval vso okolico

V 19. stoletju so se meščani soočali s komunalno problematiko odlaganja fekalij in odpadnih gospodinjskih voda, ki so predstavljale potencialno žarišče kužnih bolezni. Neprijeten vonj fekalij se je vil po stari Koroški cesti in drugih mariborskih ulicah. Meščani so sprva odvažali fekalije na svoje njive ali celo v mesto, in jih tudi gnojili. Ob koncu 19. stoletja je bilo prosto izlivanje odpadnih gospodinjskih voda in fekalij v odprte jarke, ki so tekli po sredini ulice, prepovedano. V želji po tem, da bi dvignili higienske standarde mesta, je mestni svet leta 1909 določil, da se mestne ulice, trgi in ceste pometejo oz. počistijo dvakrat na teden.

Med 1924 in 1927 se na Koroški cesti postavi kanalizacija in uvede modernejša javna razsvetljava

Ob koncu 1. svetovne vojne so Gospejino, Slovensko, Gledališko, Poštno in Koroško cesto morali na novo tlakovati. V sklopu ureditve infrastrukture, so se zamenjali tudi pokrovi kanalskih jaškov, ki so se uničili zaradi teže tovornikih vozil. Med leti 1924 in 1927 se je mariborska infrastruktura vidno izboljšala, obnovili in popravili so večino pločnikov, ki so bili uničeni in v slabem stanju. Kasneje so zgradili kanalizacijo v celotnem Koroškem predmestju, severno od Gosposvetske. V takratnem obdobju so z uvedbo modernejših električnih luči izboljšali funkcionalnost javne razsvetljave, ki je tako nadomestila nekdanjo plinsko razsvetljavo. Po 1. svetovni vojni so se Mariborčani srečevali s problematiko neustrezne mestne komunale in infrastrukture. Tako Koroška cesta kot ostale prometne poti so bile netlakovane in posute le s kamenjem, težki tovorni avtomobili, ki so se pojavili po 1. svetovni vojni, pa so povzročili še dodatno razdejanje.

Stavbe, ki pričajo o zgodovini mesta

Na Koroški cesti se nahajajo številne stavbe, ki pričajo o zgodovini mesta. Med leti 1758 in 1892 se je v hiši številka 1 nahajala prva mariborska gimnazija, medtem, ko je hiša številka 12 služila varnostni straži in prostovoljnim gasilcem. Koroška cesta je bila znana tudi po številnih požarih, a vendar so ognjeni zublji prizanesli hiši 24, ki je na Koroški cesti bila zgrajena leta 1553. Zahvala naj bi šla lastnici, ki je živela v tej hiši in je bila zelo previdna pri peki in prodaji kruha.

Koroška cesta danes

Danes Koroška cesta ostaja ena izmed glavni prometnic v Mariboru, na kateri trenutno potekajo gradbena dela. Po večmesečni prenovi bo cesta zaživela v novi podobi. Na Koroški bo ostal dvosmerni promet, ob koncu in začetku ceste pa bodo postavljeni potopni valji, s katerimi bodo po potrebi lahko zaprli cestni promet. Projekt prenove Glavnega trga in Koroške ceste je ocenjen na 4,95 milijona evrov. Prenova teče po arhitekturni rešitvi iz leta 2010, po kateri je predvideno enotno tlakovanje ceste in trga. Slednji dobi novo urbano opremo in vodni motiv s curki, cesta in pločnik na Koroški cesti pa bosta izravnana.

Idejna zasnova Koroške ceste v Mariboru. Prenova teče po arhitekturni rešitvi iz leta 2010.

Foto: MO Maribor