Po izjavi predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janše, v kateri je ta opozoril na problematiko fiktivnih prijav prebivališč na Upravni enoti Maribor, je načelnik Upravne enote Maribor odredil takojšno interno revizijo postopkov pri prijavah stalnega in začasnega prebivališča. Predmet revizije je bilo sicer 81 naslovov, od katerih so pri več kot tretjini ugotovili sum fiktivnih prijav prebivališča, v 1047 primerih pa bodo prav tako uvedli postopke preverjanja.
Sprva so bili predmet revizije naslovi na območju Upravne enote Maribor, kjer ima stalno ali začasno prebivališče več kot 50 oseb. Sum fiktivnih prijav se je pojavil na dveh takšnih naslovih, nato so revizije uvedli še na naslovih, kjer je stalno ali začasno prijavljenih več kot dvajset oseb, kasneje pa preverili še naslove, ki so bili predmet zadnje kriminalistične preiskave zaradi začasnih prijav tujcev in naslove, ki jih je Ministrstvo za notranje zadeve izpostavilo ob zunanjem nadzoru.
Kadrovska podhranjenost razlog za nepravilnosti
»Kar se je zgodilo, je nedopustno, nedopustno je, da tega nismo izvajali in smo odpovedali. To pa ni posledica nedoslednosti oziroma malomarnosti javnih uslužbencev, ampak problem države, ki je že dolgo prisoten in je povezan z možnimi zlorabami socialnih transferjev, z zakonodajo o tujcih, neplačevanjem davkov, izkoriščanjem delovne sile in številnimi drugimi dejavniki,« razlaga Đurov in pojasnjuje, kaj je dejansko privedlo do trenutno situacije.
»Leta 2009 je Upravna enota izdala 4000 dovoljenj za prebivališča, danes jih izda 12.000. Iz leta v leto je vedno več zadev, uslužbencev pa vedno manj, kar vodi tudi v večje število napak,« dodaja Đurov. Na Upravni enoti Maribor se s prijavami stalnega ali začasnega prebivališča trenutno ukvarja enajst uslužbencev, ki prijavitelja sicer opozorijo, da bo prijava predmet postopka preverjanja, v kolikor je na določenem naslovu že večje število prijavljenih oseb, nesorazmerno razpoložljivi bivalni površini. Veliko večja težava nastane, v kolikor prijavo opravlja stanodajalec, ki pa se praviloma ob prijavi ne preverja.
»Kar se je zgodilo, je nedopustno, nedopustno je, da tega nismo izvajali in smo odpovedali. To pa ni posledica nedoslednosti oziroma malomarnosti javnih uslužbencev, ampak problem države, ki je že dolgo prisoten in je povezan z možnimi zlorabami socialnih transferjev, z zakonodajo o tujcih, neplačevanjem davkov, izkoriščanjem delovne sile in številnimi drugimi dejavniki.«
Postopek preverjanja pa ima prav tako veliko pomanjkljivosti, še ugotavlja Đurov: »Teoretično preverjanja prebivališč na papirju izpadejo odlično, v praksi pa ne delujejo. Letno sicer naredimo več kot 1300 postopkov, vendar je zaradi dolgotrajnosti in zapletenosti, ter z močno okrnjenimi kadrovskimi resursi, praktično nemogoče izslediti vse fiktivne prijave. Osebe največkrat ne sodelujejo pri preverjanju, se izogibajo in v končni fazi prijavijo na drugem naslovu, kar privede do začaranega kroga.« Čeprav bodo trenutno pri postopkih preverjanja vključili tudi uradnike z drugih področij upravne enote, se Đurov zaveda, da se bodo nato posledice pokazale na tistih mestih, kjer bodo uslužbenci manjkali. Postopki, kot navaja Đurov, pa ne delujejo tudi zato, ker uradniki nimajo dostopa do enotnega registra, kjer bi bili ob prijavi samodejno obveščeni o spornem naslovu, hkrati pa bi jim bila omogočena tudi funkcija blokade prijave stalnega ali začasnega prebivališča na naslovih z več prijavljenimi osebami. Med drugim predlaga tudi, da vse upravne enote opravijo interni nadzor vseh naslovov, kjer je prijavljenih dvajset ali več oseb, saj bo le tako mogoče ugotoviti natančno število fiktivnih prijav. Preverjanja pa so nujna tudi pri poslovnih subjektih, pravi Đurov: » Res je, da so deležni večjega zaupanja, vendar nameravamo postopke nadzora uveljaviti tudi pri njih, saj so možnosti kršitev prav tako velike. «
»Teoretično preverjanja prebivališč na papirju izpadejo odlično, v praksi pa ne delujejo. Letno sicer naredimo več kot 1300 postopkov, vendar je zaradi dolgotrajnosti in zapletenosti, ter z močno okrnjenimi kadrovskimi resursi, praktično nemogoče izslediti vse fiktivne prijave. Osebe največkrat ne sodelujejo pri preverjanju, se izogibajo in v končni fazi prijavijo na drugem naslovu, kar privede do začaranega kroga.«
O svojih ugotovitvah revizije so na Upravni enoti Maribor že seznanili kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije, ministra za javno upravo Boštjana Koritnika in državnega sekretarja Ministrstva za notranje zadeve, Franca Kanglerja, kot vodjo medresorske delovne skupine za preučitev problematike fiktivnih prijav prebivališč. S seznamom naslovov, za katere je ugotovljen sum fiktivnih prijav prebivališč, pa so seznanjeni tudi na Policijski upravi Maribor in Finančnem uradu.
