Mestna občina Maribor je med letošnjimi 70-mi prejemnicami zlatega ISSO certifikata razvojne odličnosti za leto 2021. Kot so zapisali v Zlatem kamnu, sistemu za spodbujanje in spremljanje razvoja na ravni lokalne samouprave, zlati certifikat občinam prinaša pozitivno noto pri sodelovanju z investitorji ali poslovnimi partnerji, saj je izkaz razvojne kredibilnosti in kakovostne ravni življenja. Prav tako pa jim je lahko v pomoč pri prijavljanju na razpise in pridobivanju javnih sredstev. “Na Mestni občini Maribor smo izredno ponosni na prepoznavnost našega dela, ki se meri s konkretnimi podatki, preko katerih uresničujemo razvojne potenciale našega mesta in širšega okolja. Mestna občina Maribor je glede na analizo teh podatkov, združenih v indeks ISSO, ki meri doseženo razvitost občine, prepoznana za prejemnico nagrade Zlati ISSO certifikat, a se za nakup slednjega nismo odločili,” so nam sporočili z mestne uprave.

Kot dobri praksi izbrana dva mariborska projekta

Med razvojne potenciale mesta spada izvedba projektov skozi prijave na EU razpise in razpise na državnem nivoju. Obenem je bila Mestna občina Maribor s svojimi projekti in praksami v okviru trajnostnega celostnega urbanega razvoja prepoznana kot občina, ki implementira dobre prakse. Ocenjevalna komisija je iskala dobre prakse, ki naslavljajo kompleksne izzive z uporabo celovitih in vključujočih pristopov. Iz nabora 29 prejetih prijav je ocenjevalna komisija izbrala 15 dobrih praks, ki najbolje ustrezajo kriterijem in upoštevajo načela programa URBACT o trajnostnem celostnem urbanem razvoju. Med slednjimi sta bila izbrana kar dva mariborska projekta:
1. Preureditev območja Koroške ceste z Glavnim trgom
Utemeljitev izbora komisije: “Praksa problem preobremenjenosti osrednjega mestnega trga z motoriziranim prometom naslavlja z rešitvijo, ki ta prostor namenja ljudem.”

Povezava fizične ureditve trga s spodbujanjem javnega življenja in lokalnega gospodarstva je dobrodošel zgled.

“Povezava fizične ureditve trga s spodbujanjem javnega življenja in lokalnega gospodarstva je dobrodošel zgled.”

2. Pilotna proizvodnja sekundarnih gradbenih materialov – Proizvodnja montažnih blokov iz recikliranih agregatov in dela ostalih nenevarnih gradbenih odpadkov, za katero je zaslužno Javno podjetje Nigrad Maribor
Utemeljitev izbora komisije: “Predelava gradbenih odpadkov v elemente, ki se lahko ponovno uporabijo kot gradbeni material, naslavlja pogosto spregledano težavo kopičenja tovrstnih odpadkov in ponovne uporabe sekundarnih surovin.”

Predelava gradbenih odpadkov v elemente, ki se lahko ponovno uporabijo kot gradbeni material, naslavlja pogosto spregledano težavo kopičenja tovrstnih odpadkov in ponovne uporabe sekundarnih surovin.

“Praksa uvaja načela krožnega gospodarstva v gradbeni sektor.”