Inštitut za kanonskopravne vede pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in Metropolitansko cerkveno sodišče Nadškofije Maribor sta v sredo, 10. februarja priredila 3. strokovni posvet za sodnike in uslužbence Metropolitanskega cerkvenega sodišča Maribor ter zagovornike v cerkvenih kazenskih postopkih. Zaradi epidemioloških razmer je strokovni posvet potekal virtualno. Udeležil se ga je tudi mons. Alojzij Cvikl, DJ, mariborski nadškof metropolit in moderator sodišča.

Razpravljali so tudi o ničnostnih zakonskih pravdah

Udeleženci posveta so se med drugim dotaknili tudi  pomembnosti tako imenovanih ničnostnih zakonskih pravd (ločitev zakoncev). Dr. Sebastijan Valentan, podpredsednik cerkvenega sodišča v Mariboru, nam je povedal, da je mariborsko cerkveno sodišče  v letu 2020 sprejelo v obravnavo 19 tožbenih zahtevkov za razglasitev ničnosti zakona (še 31 primerov je ostalo nerešenih iz leta 2019).

Mariborsko cerkveno sodišče  v letu 2020 sprejelo v obravnavo 19 tožbenih zahtevkov za razglasitev ničnosti zakona (še 31 primerov je ostalo nerešenih iz leta 2019). Ničnost zakona je bila razglašena s sodbo sodišča v 28 primerih.

Ničnost zakona je bila razglašena s sodbo sodišča v 28 primerih. Za letošnje leto ostaja še 20 primerov, ki čakajo razsodbo.

Cerkveno sodišče ne ločuje zakoncev, ampak ugotavlja, ali je bil cerkveni zakon veljavno sklenjen

Ničnost zakona dr. Valentan pojasnjuje s parom, ki se civilno loči in začne živeti v drugi skupnosti: “Bodisi da se eden od njiju civilno poroči z drugo osebo, bodisi da se civilno ločita in naprej živita z drugim partnerjem. V takem primeru lahko eden od njiju, lahko tudi oba, vloži na sodišču tožbo za razglasitev ničnosti zakona. Mi ne ločujemo zakoncev, ampak samo ugotavljamo, ali je bil cerkveni zakon veljavno sklenjen. Če ni bil veljavno sklenjen, ga razglasimo za ničnega in se potem lahko osebi znova cerkveno poročita.”

Mi ne ločujemo zakoncev, ampak samo ugotavljamo, ali je bil cerkveni zakon veljavno sklenjen. Če ni bil veljavno sklenjen, ga razglasimo za ničnega in se potem lahko osebi znova cerkveno poročita.

Zanimalo nas je, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da nek cerkveni zakon ni veljavno sklenjen? “To je recimo v primeru, če ugotovimo, da je bila pred poroko oziroma med cerkvenim obredom kakšna hiba v privolitvi. Da so bile prisotne kakšne psihične težave, zaradi katerih oseba ni točno vedela, kaj pomeni cerkvena poroka. Lahko je bila navzoča tudi kakšna druga bolezen, npr. impotenca – takšne primere potem razrešuje Sveti sedež. Mogoče je tudi, da se je nekdo poročil s prevaro, kot mi rečemo s figo v žepu, da je bodočemu zakoncu kaj prikrival, kar bi vplivalo na zakon, …”

Zakon je po katoliškem nauku trajna skupnost. Če ni utemeljenih razlogov, lahko zakon razveže samo smrt.

V primeru, da pa cerkveno sodišče ugotovi, da je bila poroka veljavna, da sta osebi vedeli v kaj se podajata, potem cerkveno sodišče takšnega zakona ne more razglasiti za ničnega oziroma neveljavnega. “Zakon je po katoliškem nauku trajna skupnost. Če ni utemeljenih razlogov, lahko zakon razveže samo smrt. Četudi se osebi civilno ločita, se – če ni ničnosti zakona – ne moreta ponovno cerkveno poročiti. Če je oseba cerkveno poročena in živi z nekom drugim, je moralno gledano v prekršku. Takšni osebi je potem otežen prejem obhajila in drugih zakramentov.”

Redni ničnostni postopek stane 200 evrov, kratek postopek pa 100 evrov (kratek se uvede takrat, ko je ničnost zakona zelo očitna). Pritožba (priziv) na sodbo znaša 50 evrov. Če je dopuščena, o zadevi nato odloča drugostopenjsko sodišče.