Kakšen status ima dojenje v Sloveniji, koliko smo Slovenci naklonjeni dojenju in kako je dojenje zares pomembno za razvoj otroka? Na ta in druga vprašanja odgovarja znana mariborska pediatrinja prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med.

Prejšnji teden smo obeležili teden dojenja, ki je tokrat potekal pod sloganom “Opolnomočimo starše, omogočimo dojenje. Zdaj in za prihodnost”. Pri alfi in omegi dojenja v Sloveniji, prim. Andreji Tekauc Golob, dr. med., pediatrinji, zaposleni v UKC Maribor, svetovalki za dojenje in hkrati predsednici Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja pri Slovenski fundaciji za Unicef smo preverili, kakšen status ima dojenje v Sloveniji, koliko je dojenje dejansko prisotno v naši družbi in ali je za nekatere dojenje v javnosti še vedno tabu.

“Dojenje je priučena spretnost, ki se je tisočletja prenašala iz roda v rod. V nekaterih državah Afrike, Azije in južne Amerike je ta spretnost še zelo ohranjena, medtem ko je prišlo v razvitem svetu bogatih držav do upada dojenja konec 19. in v začetku 20. stoletja, ko so se ženske zaposlile v tovarnah. Zaradi znanstvenih dognanj o koristnosti dojenja za mater in otroka je dojenje spet pridobilo na veljavi,” pojasnjuje za Maribor24.

Spodbujanje dojenja do 2. leta

V nekaterih afriških državah je daljši ali ponavljajoči otroški jok nekaj abnormalnega, saj otrok, ki dobi dojko, vedno preneha jokati. Dojka je zanje zdravilo za vse tegobe. V Mongoliji so ženske, ki dojijo, nekaj svetega, ljudje z njimi ravnajo posebej previdno in spodbujajoče, zlasti v javnosti. V njihovi mentaliteti je še vedno prisoten ostanek miselnosti, da “je treba dojiti vsaj do 5. leta, da bo otrok močan kot Džingiskhan.” Svetovna zdravstvena organizacija sicer priporoča dojenje do otrokovega 2. leta starosti.

Matere v nekaterih primerih ne morejo dojiti

Dandanes imajo ženske možnost otroka hraniti tudi z umetnim mlekom, kar je v nekaterih primerih zelo dobrodošlo. Kot pojasnjuje Tekauc Golobova, v nekaterih primerih dojenčki od matere ne smejo dobivati mleka zaradi kakšne materine bolezni ali pa mati dobiva zdravila, ki so nezdružljiva z dojenjem; nekateri dojenčki so na začetku tudi prešibki, da bi sesali. K sreči imamo to možnost, pa vendar ima materino mleko neprimerno več snovi, ki jih je težko poustvariti, zlasti če upoštevamo dejstvo, da je vsako materino mleko unikatno.

“Materino mleko je za dojenčka najboljša hrana, saj je v celoti krojena po otrokovih potrebah po vsebini in količini. Otrok ga najlažje prebavlja in presnavlja, ščiti ga pred okužbami in spodbuja otrokov razvoj. Dojenje prispeva k sožitju med materjo in otrokom, odloži materino ponovno nosečnost, ščiti materino zdravje in je najcenejši način prehranjevanja otroka. Poleg prednosti za zdravje posameznikov, prinaša dojenje velike sociološke, ekonomske in okoljevarstvene prednosti vsem ljudem,” pojasnjuje Tekauc Golobova.

Dojenje spet v modi

Ljudje pogosto zmotno mislijo, da je dojenje vselej enostavno, da se otrok priklopi in smo s tem naredili vse. V realnosti je precej bolj zapleteno, saj se veliko žensk po porodu otroka sooča s težavami ob dojenju in tu nastopi pomoč izkušenih svetovalk, babic, mater. Žal pa se je po 2. svetovni vojni to znanje pričelo izgubljati, a sedaj ponovno dobiva na veljavi, dojenje pri nas ponovno prihaja v modo. V razvitem svetu je opaziti najvišjo stopnjo doječih mater prav med socialno premožnejšimi sloji prebivalstva.

“Kot ovire za uspešen začetek in nadaljevanje dojenja so se pokazale: nezainteresiranost in napačni nasveti zdravstvenega osebja, pomanjkljiva izobrazba o prednostih dojenja, moteča pravila v bolnišnicah, neosnovane prekinitve dojenja, zgodnje odpuščanje iz porodnišnic, premalo učinkovito spremljanje in pomoč pri dojenju v domačem okolju, zgodnje zaposlovanje mater, premalo spodbude v okolju, prikazovanje hranjenja po steklenički v medijih kot normalno in trženje umetnega mleka z reklamami zanje.”

Slovenci pretežno brez predsodkov glede žensk, ki dojijo v javnosti

Med ovirami za potek uspešnega dojenja so tudi predsodki v zvezi z dojenjem v javnosti. Po nekaterih analizah naših izobraževalnih ustanov dojenje v javnosti Slovenci sicer kar dobro sprejemamo, ljudje imajo o doječih ženskah tudi pozitivno mnenje. Po drugi strani pa je alarmantno stanje recimo v ZDA, kjer je dojenje (v javnosti) postalo velik tabu.

Dr. Tekauc Golob: “Današnja družba po eni strani mirno tolerira razgaljeno telo, diskretno pokrita dojka doječe matere in sam akt dojenja pa bi naj bil nekaj nenormalnega in nemoralnega.”

Otrok se ne ozira na primernost trenutka, ko se želi dojiti

Ker pa so doječe matere ljudje s potrebami kakor vsi ostali, se morajo (kakor vsi ostali) tudi one odpraviti po nakupih, v knjižnico, na avtobus, kak urad in podobno ter s seboj vzeti svojega otroka. “Primerno je, da imajo matere svoje otroke povsod s seboj, naj bo to v trgovini, na obisku, na potepu … Tako se marsikatera mati sooči z težavo, kako dojiti na javnih mestih, saj se otrok ne ozira na uro ali primernost trenutka Ko je lačen, želi piti kjerkoli in kadarkoli. Tekauc Golobova meni, da ženske zaradi dojenja ne bi smele ostajati doma ali se v lastni hiši skrivati pred gosti, da njim ne bo nerodno. Neprimerno je tudi skrivanje po straniščih ali v grmovju kakšnega parka. Seveda pa lahko vsaka mati poskrbi za diskretnost, in sicer s pomočjo odejice, pleničke, štorklje oziroma primernih oblačil.

“Ženska, ki želi svojemu otroku najboljše in mu ponuja zanj najboljšo hrano, se naj ne ozira na javno mnenje in pomanjkanje razumevanja nekaterih ljudi.”

Maribor potrebuje več lokacij za dojenje

Ponekod so dojenju namenjeni posebni prostori, ki doječi materi zagotavljajo intimnost. Pisali smo že, da bomo tudi v Mariboru spomladi 2020 dobili novo klop za dojenje. A takšnih klopi oziroma prostorov za dojenje bi v mestu potrebovali še več. Tekauc Golobova meni, da ni primerno, če so ti prostori za dojenje združeni s previjalnico za otroka, ki je na stranišču, saj se tudi odrasli ne prehranjujemo na stranišču. “Zagotovo bi bilo primerno, da bi si prostor za dojenje omislile otroške trgovine, restavracije, morda tudi uradi in javne ustanove,” poudarja.