Minister za kulturo Zoran Poznič je dejal, da bodo v prihodnje vzpostavili poseben fond s 11,5 milijoni evrov, za pridobitev sredstev pa bo potrebno zadostiti določenim pogojem. Če bo MOM tako želela denar za osrednjo mariborsko knjižnico oziroma celoten večnamenski center, bo potrebna prijava na razpis za sredstva, za katera bodo lahko zaprosili vsi.

Pred dnevi smo poročali o stanju osrednje Mariborske knjižnice na Rotovžu, katere prenova se ne premakne niti za ped. Za Maribor24 je Miha Recek, mestni svetnik iz Liste Andreja Fištravca pred dnevi izrazil zaskrbljenost, da kljub vsem preteklim obljubam kulturnega ministra in imenovanju podžupanje iz iste stranke, v naslednjih letih prenova mestne knjižnice sploh ni všteta med postavke državnega proračuna.

Direktorica Mariborske knjižnice brez komentarja

Zadevo smo preverili tudi pri direktorici Mariborske knjižnice Dragici Turjak, ki je povedala le, da nima nobene nove informacije. “Nimam kaj izjavljat, dokler nimam relevantnih informacij,” je na kratko sklenila.

Je pa nekoliko več povedal minister za kulturo, mag. Zoran Poznič, ko je odgovoril na vprašanje poslanke, Mariborčanke Lidije Divjak Mirnik. Dejala je, da se že več let odgovorni trudijo zagotoviti potrebna sredstva za obnovo. Ker smo pa sedaj v procesu sprejemanja proračuna za 2020/2021, jo je zanimalo, če si lahko Mariborčani sploh obetamo dostojno knjižnico, ki bo skladna z vsemi normativi. Prav tako je vprašala, če si lahko obetamo ne le knjižnico, pač pa tudi večnamenski center, v katerem bi svoj prostor poleg knjižnice našli še art kino, razstavišče in medgeneracijski center; zanimalo jo je tudi, če na ministrstvu razmišljajo o morebitni drugi, cenejši rešitvi tega vprašanja.

Vzpostavili bodo 11,5-milijonski fond za kulturno infrastrukturo

Minister Poznič je odgovoril, da bi Mariborska knjižnica po vseh gabaritih morala zagotoviti najmanj 6000 kvadratnih metrov ustrezno dostopnih in med seboj povezanih površin. Prav tako se zaveda, da so razmere nevzdržne, da je stavba dotrajana, saj se zaradi načrtovanja investicije sprotnega vzdrževanja ni izvajalo in se je vse nekako prepuščalo obetom o boljši prihodnosti. “Vendar so možnosti ministrstva za financiranje državne kulturne infrastrukture, kot tudi možnosti za državno sofinanciranje projekta (…) finančno omejene,” je bil jasen.

“Ravno zaradi tega, in to je seveda eden izmed glavnih razlogov, je ministrstvo za kulturo za rešitev najbolj pereče prostorske problematike nekaterih kulturnih institucij pripravilo predlog zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi.”

V ta namen bodo na ministrstvu zagotovili vsaj 11,5 milijona evrov, do fonda pa bi lahko dostopal vsak, ki bo zadostil določenim merilom. Potrebna bo izdelana projektna dokumentacija, ki se v Mariboru že pripravlja, ogroženost osnovne dejavnosti zaradi neustreznih prostorskih pogojev ter drugi pogoji, povezani z razvojnimi vidiki in vidiki varstva kulturne dediščine. Večini pogojev pa že zadostujemo. A verjetno nismo edini.

Ob dveh poskusih načrti vselej padli v vodo

Poznič poudarja, da je Ministrstvo za kulturo v preteklih letih že nekajkrat pristopilo k reševanju prostorske problematike knjižnice na Rotovškem trgu. V letu 2008 je bilo zagotovljenih 10 milijonov evrov v sklopu projekta Evropske prestolnice kulture, vendar zaradi zapletov z gradbenim dovoljenjem ta sredstva sploh niso bila počrpana. V letu 2016 pa je bil projekt Ureditev Rotovškega trga in Mariborske knjižnice umeščen v veljavni načrt razvojnih programov 2016/19, ocenjena vrednost sofinanciranja je bila 2,67 milijona evrov, pogoj je bila primerljiva finančna participacija mestne občine ter zagotovljena potrebna dokumentacija. Kot vemo, je pozneje vse skupaj padlo v vodo.

Minister je jasen: Za Investicijo in iskanje virov financiranja je pristojna občina Maribor

Poznič je bil jasen, da je prva v vrsti za to investicijo pristojna Mestna občina Maribor, s katero po njegovih besedah sicer zelo dobro sodelujejo, prav tako potekajo stalni razgovori na to temo. “Občina je tista, ki mora za investicijo pripraviti finančno konstrukcijo in zanjo poiskati vire.” Slednje torej pomeni, da mora občina ne le pohiteti s pripravo vse potrebne dokumentacije, ampak da slednja ne sme vsebovati nobenih pomanjkljivosti, zaradi katerih bi lahko izpadli pri prijavi v “kulturni fond” in ponovno izgubili sredstva.

Glede konkretnega vprašanja o možnostih, da se Mariborska knjižnica spremeni v večnamenski center, pa le, da to idejo vsekakor podpirajo in bodo tvorno sodelovali pri njeni izvedbi. Kdaj? Tega očitno ne ve nihče.

Stroški po besedah občine “znižani in racionalizirani”

Kot smo pred dnevi že pisali, pa časovnico del na Rotovškem trgu postavljajo v čas do konca mandata, torej leta 2022. Kinodvorana bi svoje mesto našla v prostorih nekdanje Restavracije Rotovž, načrtujejo 80 sedežev. Na občini so se sicer odločali med dvema lokacijama – v kolikor art kina ne bi vzpostavili ob ureditvi knjižnice, bi ga najbrž umestili v novo Umetnostno galerijo. Ko smo tedaj MO Maribor zastavili vprašanje glede stroškov te optimistične napovedi, so nam dejali le, da je “projekt optimiziran ter ima racionalizirane gabarite, kar pomeni znižanje stroškov za izvedbo projekta, vendar ne na račun vsebine.”