Čeprav v splošnem velja, da je kopanje dovoljeno vsepovsod, kjer ni izrecno prepovedano, razglasitev površinske vode za kopalno zahteva precej analiz. V Ljubljani so kopanju v mestni reki blizu, kakovost Drave pa je daleč od tega.

Ljubljana si že vrsto let prizadeva za ureditev kopanja v Ljubljanici, kljub obljubam, da bo to možno že leta 2012, danes z napovedanimi kopališči in plažami ni še nič. Problem je kakovost vode, ki ni stabilna, saj je v veliki meri odvisna od vodostaja in padavin, problematična pa je tudi občasna prisotnost fekalij.

Da se neko površinsko vodo označi kot kopalno, so potrebne redne meritve, večletni monitoringi pa pokažejo, ali je voda fizikalno, kemijsko in mikrobiološko primerna. Kemijsko stanje Ljubljanice bi naj bilo tako zadovoljivo, občasno pa problem predstavlja mikrobiološko stanje. Za slednjega so ob izlivih komunalnih vod in kanalizacije krivi tudi ladijski promet, tamkajšnje račke, želve in nutrije. Nutrija spada med večje glodavce, ob Ljubljanici, kjer si želijo urediti kopališče, pa bi jih naj bivalo okrog 100. S podobnimi težavami se sooča Sava, kjer je bila pred leti urejena plaža, kopanje pa ostaja na lastno odgovornost.

Bi se namakali v Dravi?

Z možnostjo kopanja v mestni reki se spogledujemo tudi v Mariboru. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano povedo, da se reka Drava analizira v okviru monitoringa podzemnih in površinskih voda, ki ga financira Mestna občina Maribor.

»Primernost se ocenjuje na podlagi mikrobioloških parametrov. Mikrobiološka kakovost se precej poslabša v višini mesta Maribor in tam ni primerna za kopanje. V višini Limbuškega nabrežja in v višini Sidra je mikrobiološko stanje vode sicer boljše, vendar so tukaj pomembni tudi drugi dejavniki,« razlaga Maja Kostanjšek iz Nacionalnega laboratorija: »Mikrobiološka kakovost je precej odvisna tudi od vremenskih razmer. Ob obilnem deževju je voda bolj motna; takrat določimo tudi več fekalnih bakterij.«

»Mikrobiološka kakovost se precej poslabša v višini mesta Maribor in tam ni primerna za kopanje. V višini Limbuškega nabrežja in v višini Sidra je mikrobiološko stanje vode sicer boljše, vendar so tukaj pomembni tudi drugi dejavniki.«

»Poudarimo naj, da je kopanje v reki Dravi zaradi dejavnikov kot so elektrarne, zajezitve, nihanje v pretoku, močan tok, plavajoči predmeti, neprosojnost in motnost vode (dno že po nekaj decimetrih ni vidno) lahko zelo nevarno. Območje kopalne vode razglasi Ministrstvo za okolje in prostor na predlog lokalne skupnosti,« še dodaja Kostanjškova.

Da Ministrstvo za okolje in prostor površinsko vodo razglasi za kopalno, morajo biti izpolnjeni pogoji, navedeni v Pravilniku o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda:

Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda:

Za kopalno vodo se določi vodno telo površinske vode ali njegov del, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo, veliko število ljudi (vsaj 300 kopalcev), če:

–        kopanje ni v nasprotju z drugimi rabami vode na tem območju,

–        kopanje ne zmanjšuje, omejuje ali onemogoča izvajanja obstoječih vodnih pravic na tem območju,

–        na tem območju ni izpustov odpadnih voda,

–        na prispevnem območju tega območja niso prisotni takšni viri onesnaževanja ali takšna raba zemljišč, ki bi onemogočali, da se s tehnično izvedljivimi in sorazmernimi ukrepi doseže ustrezna kakovost vode,

–        kopanje nima negativnega vpliva na obratovanje objektov vodne infrastrukture,

–        obratovanje objektov vodne infrastrukture ne predstavlja tveganja za varnost in zdravje kopalcev,

–        je breg reke, obala jezera ali obala morja primerna za kopanje na odseku dolžine najmanj 100 m in

–        je za območja na rekah in jezerih skupna širina brega in priobalnega zemljišča, ki je na voljo kopalcem, najmanj 10 m.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se za kopalno vodo ne sme določiti vodno telo površinske vode ali njegov del, ki sam ali pa njegovo priobalno zemljišče sega na:

–        ožje vodovarstveno območje po predpisih, ki urejajo določitev vodovarstvenih območij,

–        varovano ali zavarovano območje po predpisih o ohranjanju narave, če kopanje in z njim povezane dejavnosti ali ureditve lahko ogrozijo tiste lastnosti tega območja, zaradi katerih je območje pridobilo status varovanega ali zavarovanega območja, ali

–        erozijsko območje ali plazljivo območje po predpisih o vodah.

Možnosti kopanja v Dravi (še) ne bo

Podobno povedo tudi na Mestni občini Maribor, kjer pojasnijo, da so analize vzorcev vode iz Drave v okviru različnih monitoringov naročili že v letih 2010 in 2011 ter v obdobju med leti 2015 in 2018. »Vzorčna mesta so bila na območju Sidra, Mariborskega otoka in Lenta,« dodajo.

»Ugotovili smo, da se Drava z mikrobiloškega vidika uvršča v razred slabe kakovosti za kopalne namene.«

»V analizi vzorcev z naštetih vzorčnih mest smo ugotovili, da je kakovost Drave zelo odvisna od vremenskih razmer. Z izpiranjem brežin, večjih dotokov potokov in ponekod še neurejene kanalizacije pride do povečanja mikrobiološkega onesnaženja in do motnosti Drave. Ugotovili smo, da se Drava z mikrobiloškega vidika uvršča v razred slabe kakovosti za kopalne namene,« sklenejo na Mestni občini Maribor, povedo pa tudi, da možnosti kopanja v Dravi v aktualnih projektih za ureditev nabrežja Drave ne predvidevajo.