Študentski domovi Univerze v Mariboru delujejo na petih lokacijah, in sicer enote na Lentu, Tyrševi ulici, v stavbi, na Gorkega ulici, kjer se nahaja tudi restavracija Quadro, na Smetanovi ter na Gosposvetski. V domovih je trenutno 17 odstotkov študentov, oziroma 450 študentov, zato so čas zaprtja in okrnjenega delovanja izkoristili za osvežitev prostorov. Očistili so prostore, zamenjali več kot tristo vzmetnic, naredili mimobežnice, prostore, kjer si lahko mimoidoči izposodijo kakšno knjigo, zaživeli so tudi paketomati. Tudi okolica domov je bila deležna obnove, obrezali so drevje, na delavnici obrezovanja pa so sodelovali kar študentje sami.

V času olimpijade bodo zagotovili 2000 ležišč

V letošnjem letu je bil temeljito obnovljen tudi center študentskih domov prav tako tudi referat za študente. Leta 2023 bo Maribor gostil olimpijski festival mladih, sodelujoči na festivalu pa bodo bivali prav v prostorih mariborskih študentskih domov, zato se v vodstvu nadejajo, da bi lahko že prihodnje leto pričeli z nujno obnovo prvega doma na Tyrševi ulici in telovadnice. Za slednje pravkar pripravljajo projektno dokumentacijo.

Študentski domovi Univerze v Mariboru delujejo na petih lokacijah, in sicer enote na Lentu, Tyrševi ulici, v stavbi, na Gorkega ulici, kjer se nahaja tudi restavracija Quadro, na Smetanovi ter na Gosposvetski. V domovih je trenutno 17 odstotkov študentov, oziroma 450 študentov, zato so čas zaprtja in okrnjenega delovanja izkoristili za osvežitev prostorov.

»Obnove si želimo tudi za študentski dom številka 15, kjer trenutno bivajo podiplomski študentje, saj bo treba na olimpijadi zagotoviti ležišča za dva tisoč udeležencev,« razlaga Maja Krajnc Ružič, direktorica študentskih domov.

Obnove si želimo tudi za študentski dom številka 15, kjer trenutno bivajo podiplomski študentje, saj bo treba na olimpijadi zagotoviti ležišča za dva tisoč udeležencev. Če ne bomo prenavljali, ne moremo zagotoviti postelj. V primeru, da Tyrševa ne bo obnovljena, ne moremo zagotoviti nastanitev.

Študentski domovi na Gosposvetski ulici bodo tako pravzaprav olimpijska vas, a v projekt bodo vključeni vsi študentski domovi, prosta ležišča bodo poskušali zagotoviti tudi znotraj dijaških domov. Domovi na Tyrševi ulici so nujno potrebni obnove, saj so v prvotnem stanju vse od postavitve leta 1964. »Če ne bomo prenavljali, ne moremo zagotoviti postelj. V primeru, da Tyrševa ne bo obnovljena, ne moremo zagotoviti nastanitev,« razlaga Krajnc Ružičeva, a se obenem zaveda, da bo prepotrebna obnova močno skrčila tudi število ležišč.

V domovih bi ustvarili api učilnico

Mariborski študentski domovi trenutno zagotavljajo 2663 postelj. Za obnovo doma na Tyrševi pričakujejo sredstva s strani države, a obnova nikakor ni omejena na dom sam. »Želimo, da bodo zadeve v domovih resnično dodelane. Da ne obnovimo kar doma, da bo imelo le lepše pohištvo. Domiselno, dodelano, z namembnostjo. Ne čakamo, da nam nekdo skroji vso zadevo, ampak mi dajemo vse predloge. Veliko vključujemo študente in zaposlene, nekoga, ki je res bival v študentskem domu. V ta namen pregledujemo tudi tuje študentske domove in se zgledujemo po primerih iz prakse, za naše potrebe pa ima tudi ministrstvo velik posluh,« razlaga Krajnc Ružičeva.

Želimo, da bodo zadeve v domovih resnično dodelane. Da ne obnovimo kar doma, da bo imelo le lepše pohištvo. Domiselno, dodelano, z namembnostjo. Ne čakamo, da nam nekdo skroji vso zadevo, ampak mi dajemo vse predloge. Veliko vključujemo študente in zaposlene, nekoga, ki je res bival v študentskem domu. V ta namen pregledujemo tudi tuje študentske domove in se zgledujemo po primerih iz prakse, za naše potrebe pa ima tudi ministrstvo velik posluh.

Da bo izkušnja študentov v domu številka ena na Tyrševi še boljša, bodo poskrbeli s serijo izboljšav. V prostoru sedanje kuhinje bo v prihodnje svoje mesto dobil novi večnamenski center, kjer bi se študentje lahko družili in izvajali delavnice. »Imamo velike ambicije. V sklopu obnove bomo realizirali še nekaj projektov. Na strehi denimo želimo ustvariti api center. Na tak način bi povezali park z mestom, podaljšali park in naredili sozvočje z mestom,« razlaga direktorica.

Api center, aktualen trend, predstavlja aktivnosti, ki potekajo v sožitju s čebelami. Oseba gre v panj in prevzame atmosfero čebel, a čebele k osebi dejansko ne morejo, kljub temu pa ustvarijo takšno frekvenco, da se kognitivne sposobnosti povečajo, tudi učenje je veliko bolj uspešno. V študentskih domovih si želijo naredit nekakšno api učilnico.

Api center, aktualen trend, predstavlja aktivnosti, ki potekajo v sožitju s čebelami. Oseba gre v panj in prevzame atmosfero čebel, a čebele k osebi dejansko ne morejo, kljub temu pa ustvarijo takšno frekvenco, da se kognitivne sposobnosti povečajo, tudi učenje je veliko bolj uspešno. V študentskih domovih si želijo naredit nekakšno api učilnico.

Pod zemljo bo vzpostavljena celotna infrastruktura z e-mobilnostjo. Vse, kar je zgoraj, v zvezi s kolesi, gre pod zemljo. Naredili bomo nekakšne e-garaže, tako pa bomo pridobili več površin, kjer želimo ustvariti park, oziroma osrednje mesto tega dela. Spodaj bo garaža za skiro, e-kolo.

Poleg svojevrstne čebelje izkušnje pa bo na Gosposvetski zaživel tudi projekt e-garaže. »Pod zemljo bo vzpostavljena celotna infrastruktura z e-mobilnostjo. Vse, kar je zgoraj, v zvezi s kolesi, gre pod zemljo. Naredili bomo nekakšne e-garaže, tako pa bomo pridobili več površin, kjer želimo ustvariti park, oziroma osrednje mesto tega dela. Spodaj bo garaža za skiro, e-kolo,« razlaga Krajnc Ružičeva in dodaja, da slednje sovpada tudi z aktualno urbano politiko, ki temelji k zeleni energiji in ohranjanju mestnega središča brez prometa.

Število prošenj za študentski dom se povečuje

Težnja študentskih domov po dijaškem domu je velika. Ne le zato, da bi na tak način pridobili več postelj za študente, temveč tudi, da bi celoten kampus s tem zaokrožili v smiselno celoto. »Dejstvo je, da bomo študentski domovi, še sploh po obnovi imeli premalo postelj, ker bo standard višji. Že sedaj vemo, da majhen delček študentov, ki prihajajo v Maribor kot Erasmus študentje, lahko nastanimo v naših domovih. Velik del pa ostaja in si mora najti prostor drugje. V zadnjih dveh letih pa že beležimo več prošenj, kot imamo prostora,« razlaga Krajnc Ružičeva.

Dejstvo je, da bomo študentski domovi, še sploh po obnovi imeli premalo postelj, ker bo standard višji. Že sedaj vemo, da majhen delček študentov, ki prihajajo v Maribor kot Erasmus študentje, lahko nastanimo v naših domovih. Velik del pa ostaja in si mora najti prostor drugje. V zadnjih dveh letih pa že beležimo več prošenj, kot imamo prostora.

Več je povpraševanja po bivanju v »študentu«, kot je bilo v preteklosti, po napovedih direktorice, pa pričakujejo, da bo povpraševanje naraščalo. »Študentski domovi so namreč zelo urejen prostor za študenta, povečano število prošenj pa pomeni, da želijo bivati pri nas,« razlaga Krajnc Ružičeva. Temu pa nenazadnje botruje tudi dejstvo, da na mariborski univerzi raste vpis. »Če smo prej oktobra ali v začetku novembra vselili vse študente, je sedaj to januar ali februar,« opozarja direktorica.

Študentski domovi so namreč zelo urejen prostor za študenta, povečano število prošenj pa pomeni, da želijo bivati pri nas. Če smo prej oktobra ali v začetku novembra vselili vse študente, je sedaj to januar ali februar.

Bivanje pa lahko omogočijo tudi manjšemu odstotku Erasmus študentov. Tisti, ki so vendarle nastanjeni v domovih, pa so vključeni v vse aktivnosti kot preostali domači študentje. »Vključujemo jih v vse zadeve, tudi študentski svet dobro skrbi zanje. V prvem valu epidemije, ko smo imeli delavnice za študente, so te denimo potekale v angleščini, da so lahko sodelovali tudi tuji študentje,« razlaga direktorica.

Veliko tujih študentov je namreč v času epidemije ostalo v domovih. V primeru, da so ti zapustili državo, pa se niso mogli vrniti. Tudi v primeru, da se želijo, jim je zaenkrat to onemogočeno. Vedno več domačih študentov pa se medtem nadzorovano lahko vrača v domove in na fakultete, kjer so že pričeli z obveznimi vajami.

Covid-19 osvetlil tudi stiske prenekaterih študentov

Epidemija koronavirusa je kot na preostala področja zarezala tudi v študentsko življenje. »Nemudoma smo se odzvali in veliko pozornosti namenili dodatnim aktivnostim za študente. V prvem valu smo takoj zaznali stiske naših stanovalcev. Veliko smo se ukvarjali z njihovo psiho, vključevali smo celo starše. Študentska organizacija je morala angažirati še eno psihologinjo, ker je bil takšen naval. Zaenkrat tega še nimamo, a tudi mi razmišljamo o psihološki svetovalnici,« razlaga Krajnc Ružičeva. Stiske študentov so se po besedah Ružičeve poglobile tudi v tolikšni meri, da se študentje neprijavljeni vračajo v svoje sobe.

Nemudoma smo se odzvali in veliko pozornosti namenili dodatnim aktivnostim za študente. V prvem valu smo takoj zaznali stiske naših stanovalcev. Veliko smo se ukvarjali z njihovo psiho, vključevali smo celo starše. Študentska organizacija je morala angažirati še eno psihologinjo, ker je bil takšen naval. Zaenkrat tega še nimamo, a tudi mi razmišljamo o psihološki svetovalnici.

»Vsak dan imamo kontrole ob pričetku policijske ure. Neprijavljenih študentov, ki se vrnejo v svoje sobe, čeprav so neprijavljeni, je vedno več. Tudi deset odstotkov,« opozarja direktorica.

Veliko študentov namreč doma nima dobrih pogojev za študij na daljavo. »Kjer pod eno streh biva veččlanska družina, nimajo takšnih pogojev, kot tukaj. Sedaj so osem ur pred računalniki, v vseh domovih imamo internet zanje, tudi če povsod ni wifi. Vsa infrastruktura je v študentskem domu, kuhinja, kopalnica, vedno je toplo, imajo toplo vodo, dober internet, imajo pralnice, razen sob z razvedrilo. V času epidemije jim nismo zaračunavali storitev pranja, garaž jim nismo zaračunavali, res se jim prilagajamo, ne glede na to, kako je z nami, mi potem stisnemo pas pri sebi,« razlaga Krajnc Ružičeva.

Kjer pod eno streh biva veččlanska družina, nimajo takšnih pogojev, kot tukaj. Sedaj so osem ur pred računalniki, v vseh domovih imamo internet zanje, tudi če povsod ni wifi. Vsa infrastruktura je v študentskem domu, kuhinja, kopalnica, vedno je toplo, imajo toplo vodo, dober internet, imajo pralnice, razen sob z razvedrilo. 

Študentom pa želijo iti čim bolj naproti tudi z različnimi aktivnostmi, ki so odgovor na njihove potrebe. Zares si prizadevajo, da bil študentski dom zanje »dom«, ne le soba, kjer prespijo in se učijo. »V času epidemije covid-19 smo pripravili več delavnic za študente, kamor so se lahko vključili, zaposleni smo se priključili tudi mednarodnemu izzivu in se posneli ob plesu na skladbo Jerusalema. Pokazati smo jim želeli, da so del skupnosti. Želeli smo jim sporočiti, da so tukaj doma, kar pa je že dejansko njihovo zavedanje, da je tukaj njihov dom, sicer ne bi ostali,« razlaga Krajnc Ružičeva.

Veliko aktivnosti je pripravil tudi študentski svet stanovalcev študentskih domov, s katerim po beseda direktorice zelo dobro sodelujejo v skupnih projektih. Nazadnje so skladno z uredbo za študente odprli tudi notranje fitnese in jim tako omogočili vadbo. Sicer pa v domovih veljajo omejitveni ukrepi, kot denimo prepovedano prehajanje med stanovalci različnih domov in prepovedani obiski ter zabave, obenem so zaprte tudi sobe za druženje.

Veliko aktivnosti je pripravil tudi študentski svet stanovalcev študentskih domov, s katerim po beseda direktorice zelo dobro sodelujejo v skupnih projektih. Nazadnje so skladno z uredbo za študente odprli tudi notranje fitnese in jim tako omogočili vadbo. Sicer pa v domovih veljajo omejitveni ukrepi, kot denimo prepovedano prehajanje med stanovalci različnih domov in prepovedani obiski ter zabave, obenem so zaprte tudi sobe za druženje.

Normalno bi zadihali šele oktobra

Skladno s protkoronskimi paketi tudi zaposleni v študentskih domovih dobivajo povrnjene stroške plač in druge upravičene stroške, vendar slednje po besedah direktorice ne pomeni, da dobivajo povrnjena vsa sredstva, ki bi jih sicer imeli. Covid je precej zarezal v sredstva domov. »Komaj marca smo dobili sredstva za november, december, januar, a smo kljub temu izvedli veliko aktivnosti. Bili smo mali čarovniki. Ljudje morda mislijo, da stanovalcev ni bilo v domovih in zato posledično nismo imeli stroškov, a temu ni tako,« pojasnjuje Krajnc Ružičeva.

Komaj marca smo dobili sredstva za november, december, januar, a smo kljub temu izvedli veliko aktivnosti. Bili smo mali čarovniki. Ljudje morda mislijo, da stanovalcev ni bilo v domovih in zato posledično nismo imeli stroškov, a temu ni tako.

Komaj v oktobru bi lahko po najbolj optimističnih napovedih zadihali, a si zelo želijo, da bi lahko odprli čim prej. »Kaj bo v primeru, da nas odprejo maja? Junija, julija in avgusta ne bomo imeli nikogar tukaj, pa tudi stroškov nam ne bodo vračali. Nimamo nobenih informacij, kdaj naj bi se odprli,« razlaga Krajnc Ružičeva, ki se obenem sprašuje, zakaj študentje vendarle ne bi mogli bivati skupaj v t.i. mehurčkih.

Skupaj z NIJZ smo pisali izredna navodila za študentske domove.  Kar nekaj domov imamo, kjer je apartmajski tip, kar pomeni, da je to za študente enako, kot bi bivali z družino. Ne razumem, zakaj ne bi mogli ostati v domu. Na to smo opozarjali že v prvem valu. Zakaj ni mogoče v dvosobnem stanovanju, kar naš apartma je, pustiti štirih ljudi, da bivajo tam? Ko gredo na hodnik ven, je enako kot v bloku. Ostaja omejitev na bivanje v mehurčku, kar pomeni soba.

»Skupaj z NIJZ smo pisali izredna navodila za študentske domove.  Kar nekaj domov imamo, kjer je apartmajski tip, kar pomeni, da je to za študente enako, kot bi bivali z družino. Ne razumem, zakaj ne bi mogli ostati v domu. Na to smo opozarjali že v prvem valu. Zakaj ni mogoče v dvosobnem stanovanju, kar naš apartma je, pustiti štirih ljudi, da bivajo tam? Ko gredo na hodnik ven, je enako kot v bloku. Ostaja omejitev na bivanje v mehurčku, kar pomeni soba,« opozarja direktorica.