Ravnateljica Waldorfskega vrtca Viktorija Kovačič je precej zaskrbljena nad precejšnjim upadom obiska zaradi korona krize, obenem pa od države zasebni vrtci niso dobili še centa. Zaskrbljeni so, kako bodo sploh preživeli, ob tem pa s prstom kažejo na uradnike, ki delajo velike napake, zanje pa niso sankcionirani.

Korona kriza je zelo prizadela tudi vse zasebne vzgojno-izobraževalne ustanove pri nas. “Zasebne” pod navednicami, saj naši zasebni vrtci nikakor niso primerljivi s tistimi, ki jih dejansko financirajo zasebni investitorji in katerih cene segajo do neba. Ravnateljica Waldorfskega vrtca Sofijin izvir na Studencih Viktorija Kovačič nam je zaupala, da se je od 85 vpisanih otrok v vrtec vrnilo le 30 otrok (35-odstotni obisk). V vrtcu seveda upoštevajo priporočila NIJZ, pri čemer so otroci razporejeni v tri skupine, vsaka v ločenem prostoru. “Naša igrišča so sonaravno urejena, zato nimamo klasičnih igral ali rekvizitov, ki bi predstavljali nevarnost za možnost prenašanja okužbe.” Površine se redno razkužujejo, skupine pa se med seboj ne srečujejo. Za vsako skupino skrbi po ena vzgojiteljica, štiri pa so na čakanju.

Delo tako poteka brez odvečnega stresa, namreč maske niso potrebne, prav tako je dovoljen tudi fizični stik z otroki. “Otrok ne strašimo po nepotrebnem, naloga odraslih je, da amortiziramo strah in stres ter ne prenašamo vsega tega na malčke. Naš vrtec že ves čas deluje v duhu zagotavljanja zdravega načina življenja, z zdravo prehrano, dovolj dnevnega gibanja na svežem zraku in soncu ter predvsem na zniževanja vsakodnevnega stresa.” 

Zaradi upada obiska otrok ob velik delež prihodkov

Stres pa prinaša velik upad obiska otrok, kar pomeni tudi precejšnje finančne posledice za vodstvo in zaposlene. V Waldorfskem vrtcu na Studencih so tako ob 45-odstotni mesečni prihodek s strani plačil staršev. Kot pojasnjuje Kovačičeva, s temi 45 odstotki plačil staršev vrtec pokriva 15-odstotno razliko do polne ekonomske cene občine po otroku in tudi stroške za najem in vzdrževanje prostorov in za urejanje ter vzdrževanje igrišč – torej stroške, ki jih občine v svoji ekonomski ceni ne prikažejo, pa jih vseeno pokrivajo javnim vrtcem v celoti.

Viktorija Kovačič

To ni zasebni vrtec v polnem pomenu besede

“Zasebni vrtec s 85-odstotnim deležem po otroku ne more preživeti, če starši ne pokrijejo razlike s plačilom nekaj višje oskrbnine. Zato smo zaradi izpada plačil staršev večinoma zasebni vrtci v težkem položaju,” je zaskrbljena Kovačičeva. Poudarja, da je prav celotna stroškovna cena po otroku, ki je dejansko primerljiva s tisto v javnih vrtcih, pokazatelj tega, da njihov vrtec ni pridobitno naravnan ter da je široko dostopen vsem. “Da se naš način poslovanja ne more metat v isti koš z zasebnimi vrtci v anglo-saksonskem sistemu, ki so profitno naravnani in v katerih plačuje starši letno za otroka od 15.000 € naprej.”

Za primerjavo, za Montessori vrtec v velemestu Washington D.C. v ZDA je tudi v času epidemije potrebno za posameznega otroka mesečno plačati kar 1600 dolarjev, četudi otroci vrtca sploh ne obiskujejo. To je pravi primer zasebne vzgojno-izobraževalne ustanove za najmlajše.

Država škode ne bo povrnila

To pomeni, da so s 45-odstotnim izpadom prihodka na čisti izgubi, bojijo pa se najhujšega, namreč, da jim država tega ne bo nadomestila. “Žal smo bili primorani zapreti vrtce na vrhuncu našega obratovanja ob polnem vpisu, na vrhuncu vpisnih postopkov in izvajanja letnih programov – zaradi odredbe države, ki nam pa te škode sedaj ne bo povrnila,” sklene ravnateljica.

 

Po otroku sicer prejmejo 85 odstotkov ekonomske cene občine, iz katere prihaja otrok. Glede na to da so bile vse delavke na čakanju, so koristili subvencije za čakanje iz Zavoda za zaposlovanje, ampak so morali znesek prejete subvencije v celoti odšteti od zneska, ki ga uveljavljajo pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) oziroma občini, po redni letni pogodbi. Tako so upravičeni, da uveljavijo 85 odstotkov ekonomske cene po otroku, od katere so odšteli tudi stroške neporabljenih živil za vsak dan zaprtja in celoten znesek prijete subvencije iz ZRSZ, razdeljen po otroku.

“Če ne bi koristili subvencije iz ZRSZ, bi bili že v aprilu nelikvidni in ne bi mogli izplačat 80 odstotkov nadomestil delavkam, oziroma bi bili primorani koristiti predraga bančna posojila.”

“Točno ob roku smo oddali občinam ustrezne zahtevke v skladu z navodili MIZŠ. Na kar nam je 10 od 14 občin zahtevke zavrnilo in zahtevalo ponovno oddajo zahtevkov direktno na MIZŠ, kar so naredili 1 do 2 dni pred zadnjim rokom za oddajo na MIZŠ. Sedaj smo oddali zahtevek za 10 občin na MIZŠ in čakamo na denar. Če ne bi koristili subvencije iz ZRSZ, bi bili že v aprilu nelikvidni in ne bi mogli izplačat 80 odstotkov nadomestil delavkam, oziroma bi bili primorani koristiti predraga bančna posojila. Sreča, da je ZRSZ izplačal na datum,” pojasnjuje Kovačičeva.

S prstom kaže na javni sektor, ki brez sankcij dela napake

Ob tem ji nikakor ni jasno, kako so lahko štiri občine normalno zahtevke brez vsakršnih problemov  posredovale ministrstvu, ostale pa ne. “Ugotavljam, da je operativno izvajanje interventnega zakona zelo neprofesionalno in kaotično. Zasebni vrtci bomo za vsako najmanjšo napako kaznovani s tem, da teh minimalnih sredstev ne bomo prejeli in še zdaj ne vemo, kdaj jih bomo sploh prejeli, četudi bo vse pravilno izpolnjeno. Prav v času te krize še bolj opažamo, da javni sektor dela veliko napak, s katerimi posredno ogroža obstoj in preživetje mnogih, pa za to ne nosi tako drastičnih posledic kot zasebni sektor,” je kritična Kovačičeva. Ob tem poudarja, da doslej od države niso prejeli še niti centa.

“Prav v času te krize še bolj opažamo, da javni sektor dela veliko napak, s katerimi posredno ogroža obstoj in preživetje mnogih, pa za to ne nosi tako drastičnih posledic kot zasebni sektor.”

Recimo, za delovanje so iz blagovnih rezerv prejeli 360 mask in 1 kg razkužila, vsa ostala razkužila za roke, za površine, čistila, parne čistilne stroje ipd. pa morajo financirati iz lastnih sredstev.

Glede prenove pogorelega vrtca še nobenih novosti

Ob tem velja omeniti, da s strani občine še niso prejeli informacij glede morebitne prenove lani pogorelega vrtca, kjer so delovali kar 20 let. Za ureditev začasnih prostorov v bližnji Waldorfski osnovni šoli so vložili 25.000 evrov donatorskih sredstev. “Živimo samo od upanja, da bo župan g. Saša Arsenovič izpolnil svojo obljubo in nam ter predvsem staršem 64 otrok iz Mariborske občine, omogočil nadaljnjo uporabo tega objekta.” Navsezadnje so mariborski javni vrtci povsem polni; že ob vpisu lani so otroke namestili v nekatere osnovne šole, saj drugod ni bilo prostora. Potem so tukaj še na novo rastoča naselja, ki zlasti na Studencih rastejo kot gobe po dežju. Prostih mest za vrtce pa preprosto ni.

V finančni temi tudi v drugih zasebnih vrtcih

Tudi Bernardka Janžekovič Breznik, lastnica zasebnega vrtca Copatki na Ruški cesti v Mariboru, pojasnjuje, da se je v vrtec vrnilo le 30 odstotkov otrok. Trenutno imajo tako le eno mešano skupino z 11 otroci.

“Starše sem obvestila o protokolu v vrtcu in so se ga vsi striktno držali: razkuževanje rok pri vhodu, obvezna maska. Vzgojiteljice so jih na začetku sprejele z masko, ker smo videli, da to ni ok in, da otroci negativno reagirajo, smo se odločili, da mask ob prevzemu ne uporabljamo in vse je super steklo,” pojasnjuje.

Za otroke, ki bodo do konec meseca maja doma dobijo s strani države 85 odstotkov polne cene javnega vrtca občine, iz katere otrok prihaja, od te cene pa morajo odšteti še hrano. “Seveda je posledično to velik finančni primanjkljaj, kar se nam bo zelo poznalo … Žalostno je predvsem to, da do danes nismo s strani države prejeli še niti centa in niti ne vemo kdaj bomo, saj se do preteklega tedna niso mogli dogovoriti, kdo bo te stroške pokrival – občine ali ministrstvo? Sedaj je to jasno, zahtevke smo izdali z 8- dnevnim plačilnim rokom, kdaj bodo pa nakazila, pa se nam ne sanja,” je za Maribor24 dejala vodja vrtca.