Na letošnjem izboru e-mobilnostnih mest smo izpadli tik pred finalom, prvo mesto pa je gladko pobrala Ljubljana. Kaj ima slovenska prestolnica, česar Maribor nima? Bomo s P+R parkirišči in sistemom izposoje koles naslednjič morda v finalu?

Nedavno so bili razglašeni rezultati 2. konference o lokalni e-mobilnosti, prva tri mesta so pripadla Ljubljani, Celju in Kranju, kot občina pa je s svojim trudom za vpeljavo čim več elementov trajnostne, bolj zelene e-mobilnosti navdušil Piran. Tekmovanju se je pridružil tudi Maribor, ki pa je skupaj z Novim Mestom izpadel že pred finalom. Prav tu se pojavlja vprašanje – kaj ima Ljubljana, česar Maribor nima in kaj še potrebujemo, da bomo kot mesto tudi mi v prihodnje vzor trajnosti in e-mobilnosti?

Med vsemi prijavljenimi občinami 2. konference o lokalni e-mobilnosti je strokovna žirija Društva Emobility kot najboljšo e-mobilnostno občino v letu 2020 izbrala Piran, sledili pa sta ji Šentjur in Črna na Koroškem. Večja bitka se je odvila med mesti – pred finalom sta izpadla Maribor in Novo Mesto, komisija pa je za najboljše e-mobilnostno mesto izbrala Ljubljano. Sledili sta Celje na tretjem in Kranj na drugem mestu, slednji pa je bil za najboljšo e-mobilnostno občino izbran s strani javnosti.

»Čestitam Ljubljani, ki pa je tokrat le za las obranila zmago iz lanskega leta in še to bolj zaradi starih zaslug. Če bi ocenjevali samo načrte, bi bil vrstni res povsem drugačen. Če bo Ljubljana v prihodnje hotela obraniti primat v Sloveniji, kar bi se za glavno mesto spodobilo, bo morala več narediti predvsem pri javnem prometu in resno začeti razmišljati o veliko hitrejši uvedbi električnih avtobusov, kot je predvideno zdaj, ter na področju e-dostave v mestno jedro,« je rezultate pospremila komisija.

V Ljubljani najbolj navdušujejo P+R parkirišča

»MOL se je zares izkazala s širokim naborom ukrepov, ki podpirajo trajnostno mobilnost in so širše, kot le neposredna e-mobilnost. V tem obziru je še posebej potrebno poudariti P+R parkirišča, ki so se dejansko transformirala v multimodalna vozlišča, ki podpirajo tako klasično e-mobilnost, kot mikro e-mobilnost ter JPP. Tudi zaprtje širšega dela mestnega jedra, veliko število javnih polnilnih postaj za EV ter najavljeni prvi e-avtobus v letu 2021 so dokaz, da Ljubljana s trajnostno politiko misli resno,« je ljubljansko zmago komentirala Maša Švab iz Gen-i Sonce: »Kjer pa še obstaja potencial razvoja je zagotovo oskrba vseh naštetih ukrepov z zeleno električno energijo ter merjenje zmanjšanja ogljičnega odtisa mesta, saj bi slednji zares pokazal, kakšen je učinek ukrepov.«

Ljubljanska strategija za zeleno prihodnost

Mestna občina Ljubljana že dlje časa sledi cilju trajnostne mobilnosti v mestih ter si prizadeva predvsem, da bi sedanji prometni sistem nadomestili z energetsko bolj učinkovitim, predvsem pa okolju bolj prijaznim. Ljubljana je tako že leta 2013 sprejela Strategijo elektromobilnosti MOL, v sklopu projekta zelene prestolnice Evrope 2016 pa so predstavili nov sistem souporabe vozil, električni »car sharing« model Avant2Go. Prav tako lahko Ljubljančani uporabljajo šest električnih vozil Kavalir, kar 20 električnih avtomobilov Eurban pa uporablja tudi javno podjetje Ljubljanski potniški promet. V Ljubljani izstopata še električni turistični vlakec Urban, kar 150 polnilnic za električna vozila, vozila na elektriko in na metan pa se uporabljajo tudi med uslužbenci MOL. Konec leta 2017 so tako v javnih podjetij in zavodih ljubljanske občine uporabljali že več kot 200 vozil na CNG oziroma metan, zanimiva pa je tudi nekaj let nazaj odprta javna polnilnica za tovorna vozila na utekočinjen zemeljski plin (LNG). 

Zanimiv je tudi ljubljanski sistem souporabe električnih avtomobilov, ki poteka preko mobilne aplikacije Avant2Go. Uporabniki tovrstnih avtomobilov z vsakim prevoženim kilometrom prihranijo kar 100 gramov sicer izpuščenega ogljikovega dioksida, danes pa je v Ljubljani na voljo več kot 100 takih avtomobilov, pri čemer vsako nadomesti približno 20 lastniških vozil. Sistem souporabe električnih avtomobilov imamo sicer tudi v Mariboru, a je veliko manj poznan. Več o njem najdete na naslednji povezavi

Ljubljana je korenito posegla tudi v sam prostor. S preureditvijo Slovenske ceste, ki je glavna prometnica, so pešcem, kolesarjem in uporabnikom javnega prometa zagotovili bolj varno potovanje, rezultati pa so že vidni, saj se je koncentracija črnega ogljika znižala za 70 %, za 6 dB pa se je zmanjšal hrup.

Komisijo 2. konference o lokalni e-mobilnosti so v Ljubljani še posebej navdušila P+R parkirišča, ki jih v Mariboru še čakamo. V poletnih mesecih so v slovenski prestolnici odprli novo P+R parkirišče Stanežiče, ki je že šesto v Ljubljani, na njem pa je 392 parkirnih mest, 20 namenjenih invalidom, šest pa parkiranju in polnjenju električnih vozil. Na voljo je tudi 15 parkirnih prostorov za avtodome, štiri postajališča za avtobuse in dve postajališči za turistične avtobuse. P+R Stanežiče obsega še 20 kolesarskih stojal, na katerih je prostora za 40 koles in 16 omaric za shranjevanje koles.

Mariborski P+R še išče svoje mesto pod soncem

Gotovo je tudi odsotnost P+R sistema prispevala k odločitvi komisije, da Maribor iz tekmovanja izključi že pred finalom. P+R v mestu ob Dravi namreč obstaja zgolj v načrtih.  »V letu 2017, smo na Mestnem svetu obravnavali dokument DIIP, kjer je bilo kot možnih potrjenih pet lokacij za izgradnjo P&R parkirišč v Mariboru: zdajšnje obračališče za BUS na Ljubljanski ulici (Streliška), E’Leclerc, Koroška cesta (pod Koroškim mostom), Mariborski otok in Tezno,« povedo na Mestni občini Maribor: »Parkirišča so bila lokacijsko načrtovana na mestnih vpadnicah, kjer že potekajo avtobusne linije in ima MOM razpoložljiva zemljišča.«

»Preverjajo se namreč še druge lokacije v mestu, ki morajo biti prostorsko skrbno umeščene na način, da karseda v največji možni meri pritegnejo uporabnike,« razložijo na Mestni občini Maribor in dodajo: »Tovrsten sistem mora biti manj dostopen za dnevne uporabnike in bolj za stanovalce, torej redne uporabnike parkirišč. Hkrati je treba javni promet iz teh lokacij maksimalno okrepiti pogostejšimi frekvencami voženj.«

Idealno mesto za parkirišče se še išče, upamo pa, da se bomo lahko z njim pohvalili že kmalu (morda nam bo celo prineslo uvrstitev med e-mobilnostne finaliste): »Preverjajo se namreč še druge lokacije v mestu, ki morajo biti prostorsko skrbno umeščene na način, da karseda v največji možni meri pritegnejo uporabnike,« razložijo na Mestni občini Maribor in dodajo: »Tovrsten sistem mora biti manj dostopen za dnevne uporabnike in bolj za stanovalce, torej redne uporabnike parkirišč. Hkrati je treba javni promet iz teh lokacij maksimalno okrepiti pogostejšimi frekvencami voženj.«

V P+R parkirišča se lahko poglobite tudi z našim prispevkom DNEVNA: Kdaj bomo parkirali in se peljali tudi v Mariboru?

Če pa že nimamo P+R parkirišča, se pa lahko Maribor pohvali s parkiriščem Park&Bike: »Sicer smo v letu 2014, kot prvi v Sloveniji, zgradili parkirišče Park&Bike na železniški postaji v MB, kjer se v kombinaciji z javnim prevozom (vlak ali avtobus), lahko parkira osebno kolo. Pokazalo se je, da gre za zelo uporaben sistem,« pojasnjujejo na MOM.

Skoraj finalisti s pohvalno strategijo

Vseeno pa ne gre le opozarjati na pomanjkljivosti, saj že to, da se je Maribor uvrstil v sam vrh e-mobilnostnih mest ter izpadel tik pred finalom, nakazuje, da se premikamo v zeleno smer. »Samo v zadnjem letu so bile za promet zaprte Cafova ulica, ki je bila spremenjena v t.i. »shared space« ali skupni prometni prostor,« naštevajo na MOM, v izgradnji pa so tudi številne kolesarske povezave med mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi, kolesarski nadhod med Titovo in Pobreško cesto, Dravska kolesarska pot, poleti pa je bila že vzpostavljena kolesarska steza na Koroški cesti. Nikakor ne gre spregledati zaprtja Glavnega trga, ki ga Mestna občina pojmuje kot pomemben mejnik v predajanju mesta pešcem in kolesarjem. Čeprav to zaprtje skupaj z obetajočim zaprtjem Lenta poraja nove probleme, kot je zgostitev prometa na Mladinski in Maistrovi, bi se naj rešitve že obetale.

»V preteklem letu smo prav tako v okviru EU projektov opremili in posodobili avtobusna postajališča z novimi nadstrešnicami. Redno posodabljamo tudi vozni park mestnega prometa z novimi okolju prijaznimi vozili,« še poudarijo na MOM ter dodajo, da so v tem letu pridobili že tretje električno vozilo Maister, ki pešcem omogoča prevoz v za promet sicer zaprtih območjih.

Če kaj, smo pametni

Če morda nismo med finalisti na področju e-mobilnosti, pa gotovo izstopamo na področju pametnih mest, saj število pametnih rešitev v Mariboru opazno raste. Pohvalimo se lahko s potopnimi smetnjaki na različnih lokacijah, pametnima conama na Teznu ter na Smetanovi, univerzitetnim Centrom za pametna mesta in skupnosti, števcem kolesarjev, pametnim križiščem, prikazovalniki avtobusnih prihodov in podobno. Več o pametnem Mariboru najdete v našem prispevku DNEVNA: Maribor je vsako leto pametnejši.

Ljubljani najbolj zavidamo kolesa

Ob P+R parkiriščih pa v oči bode še ena pomembna razlika med Ljubljano in Mariborom, ki pa bi naj bila po obljubah že kmalu odpravljena. Sistem izposoje koles. Prvo izposojo koles v Mariboru lahko pričakujemo že spomladi, bitka za ponudnika sistema izposoje pa se je bila med podjetjema Nomago in Europlakat. Želja po kolesih za izposojo je v Mariboru obstajala že dolgo, preliminarne študije in načrti pa so se predstavljali že v Fištravčevem času. Na različnih lokacijah v Mariboru je sicer mogoče najti nekaj možnosti za izposojo kolesa, kot so recimo stojala projekta Zdrava zabava, kolesa pa v najem ponujajo tudi nekatere organizacije in turistični objekti, a celostnega sistema zaenkrat še ni (bilo).

Spomladi si lahko v Mariboru obetamo 15 postajališč s kolesi, ki bi bila med seboj oddaljena manj kot 500 metrov, sistem pa bi se tokom časa postopoma širil. Tako bi bilo v začetku na voljo 130 koles, izposoja do ene ure pa bi bila ob letni naročnini v višini treh evrov brezplačna. Sistem izposoje bo pomembno dopolnila tudi mobilna aplikacija, s katero bo mogoče preveriti stanje koles, ki so na voljo, kolo rezervirati in podobno. Predvidoma bi naj bile postaje za izposojo koles postavljene na najbolj frekventnih točkah – na sedežu MOM, ob Železniški postaji, na Glavnem trgu, ob SNG, Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja, na Gosposvetski, na Smetanovi, ob Avtobusni postaji, na Trgu Leona Štuklja, na Lentu pri Stari trti, na Ljubljanski pri UKC ter ob II. gimnaziji na Žitni ulici. Vrednost projekta se zaenkrat ocenjuje na 2,3 milijona evrov.

V nasprotju z Mariborom se Ljubljana z izposojenimi kolesi vozi že skoraj 10 let. Mestna občina Ljubljana je namreč sistem Bicikelj vzpostavila že leta 2011, za ponudnika pa so izbrali podjetje Europlakat.

V nasprotju z Mariborom se Ljubljana z izposojenimi kolesi vozi že skoraj 10 let. Mestna občina Ljubljana je namreč sistem Bicikelj vzpostavila že leta 2011, za ponudnika pa so izbrali podjetje Europlakat. »Samopostrežni sistem izposoje koles, ki je nameščen v Ljubljani, sodi v družino Cyclocity. Zasnovan je tako, da spodbuja izposojo za posamezno vožnjo in ne za določeno časovno obdobje. Zato postaje v sistemu ne smejo biti oddaljene več kot par sto metrov,« sistem opisuje Nataša Urbanc iz Europlakata: »Pomembna prednost sistema je preprosta izposoja oziroma vračilo koles, kar pomeni časovno učinkovito in udobno uporabo. Vsaka prva ura izposoje je brezplačna, kar je več kot dovolj za posamezno vožnjo. Sistem deluje 24 ur na dan, vse dni v letu.«

Več o sistemih izposoje koles po Sloveniji najdete tudi v našem prispevku DNEVNA: Izposoja koles manjka le še v Mariboru.

Bicikelj od zagona dalje raste. »Ob zagonu sistema je bilo v sistem vključenih 30 postaj s 600 ključavnicami in 300 kolesi. Po nekaj manj kot desetletju delovanja se je sistem razširil na 62 postaj s 1240 ključavnicami in 620 kolesi,« pove Nataša Urbanc. V okviru sistema Bicikelj sta uporabnikom na voljo letna in tedenska naročnina – letna naročnina znaša tri evre in se uporabnikom šteje kot dobropis, npr. če bi kdaj prekoračili čas prve brezplačne ure izposoje, tedenska naročnina pa znaša en evro. Vsaka prva ura izposoje kolesa je tako brezplačna, število izposoj pa je neomejeno.

»Število izposoj in tudi število uporabnikov iz leta v leto še narašča. V povprečju imamo med tednom v glavni sezoni med 4000 in 6000 izposoj na dan, ob koncih tedna pa med 1500 in 2500 izposoj na dan. Dnevni rekord je 6387 izposoj.«

»Kolesa so primarno namenjena domačinom. Podatki za lansko leto kažejo, da so kar 96 % vseh izposoj opravili uporabniki s sklenjenimi letnimi naročninami. Trenutno imamo okrog 45 000 letnih naročnikov, kar predstavlja kar okrog 15 % ljubljanske populacije,« razširjenost uporabe sistema izposoje koles v Ljubljani opisujejo v Europlakatu, kjer od zagona aplikacije beležijo kar 200 000 uporabnikov. »Število izposoj in tudi število uporabnikov iz leta v leto še narašča. V povprečju imamo med tednom v glavni sezoni med 4000 in 6000 izposoj na dan, ob koncih tedna pa med 1500 in 2500 izposoj na dan. Dnevni rekord je 6387 izposoj,« se pohvalijo: »Zelo veliko izposoj beležimo tudi v hladnejših mesecih leta. Kot kažejo statistike o izposoji, je manj izposoj le ob deževnih dneh, mraz uporabnikov ne moti.« V lanskem letu so bila kolesa tako izposojena kar 1 139 738-krat.

Do e-mobilnosti in zelene prihodnosti tudi s Čuj, sodeluj

Da lahko v prihodnje upamo na nekaj res odličnih, zelenih projektov, ki nas bodo v prihodnjih letih gotovo uvrstili med finaliste ter najbolj trajnostna slovenska mesta, pa kaže tudi pregled predlogov na platformi Čuj, sodeluj, ki je bila zasnovana v okviru mariborskega participativnega proračuna. Precej predlogov se namreč dotika sprememb prometnih režimov (recimo na Ulici Bratov Greifov), ureditev kolesarskih stez, zelenih streh in sten, sanacij igrišč, cest in pešpoti ter podobno. Predloge najdete na naslednji povezavi.Prihodnost v Mariboru bo zelena!