“Mestna občina Maribor je že vrsto let razvojno najbolj prikrajšana lokalna skupnost, občina in mesto pa se družbeno-prostorsko in infrastrukturno ne moreta razvijati. Razvojna prikrajšanost občine se odraža tudi širše v regiji ,” je prepričan Franc Trček, poslanec SD, na Vladi pa ob tem izpostavljajo, da občina črpa izredno malo EU sredstev.

Mestna občina Maribor je že vrsto let razvojno najbolj prikrajšana lokalna skupnost, ker razkorak med z zakonodajo predpisanim obsegom nalog ter za to zagotovljenimi sredstvi znaša več kot 20 milijonov evrov letno, kar dobesedno pomeni, da se občina in mesto družbeno-prostorsko in infrastrukturno ne moreta razvijati. Razvojna prikrajšanost Mestne občine Maribor se odraža tudi širše v regiji,” je prepričan poslanec SD Franc Trček.

Ob tem je na Vlado RS naslovil poslansko vprašanje, v katerem, ga je zanimalo kdaj bo končno dolgoročno rešena oz. odpravljena problematika tretjerazrednosti občank in občanov Maribora? “Ali bo to v obličnosti Zakona o Mestni občini Maribor?” se še sprašuje.

Na Vladi Republike Slovenije se s poslančevim mnenjem o domnevnem neustreznem položaju občank in občanov Mestne občine Maribor ne strinjajo in pojasnjujejo, da občina z vidika sistema financiranja občin nikakor ni v položaju, ki bi ga lahko označili s poslančevimi opredelitvami.

Franc Trček

Šibkejšim občinam zagotovljena sredstva za izenačevanje razlik

Sistem financiranja občin ureja Zakon o financiranju občin, njegove temeljne rešitve pa temeljijo na Ustavi Republike Slovenije in Evropski listini lokalne samouprave, pojasnjujejo na Vladi. Financiranje lokalnih zadev javnega pomena je neposredno povezano s pristojnostmi, z zakonom določenimi pooblastili in obveznostmi občin.

“Skladno z načelom solidarnosti sistem financiranja šibkejšim občinam zagotavlja dodatna sredstva za izenačevanje razlik pri dohodkih. Sistem financiranja tudi zagotavlja, da občina o sredstvih, ki so prihodek proračuna, samostojno odloča, ne glede na to, ali so dohodek iz lastnega vira ali pa sredstva finančne izravnave iz državnega proračuna,” še pojasnijo na Vladi.

Skladno z načelom solidarnosti sistem financiranja šibkejšim občinam zagotavlja dodatna sredstva za izenačevanje razlik pri dohodkih.

Zakon ureja za vse občine enak sistem financiranja in s tem zagotavlja občanom enakopravne možnosti za zadovoljevanje njihovih skupnih potreb in interesov v občinah in hkrati zagotavlja sorazmernost financiranja nalog občin s finančnimi viri ter finančno avtonomijo občin pri pridobivanju sredstev in pri njihovi porabi.

Od kod občinam prihodki?

V skladu z zakonom zagotavljajo občine prihodke iz treh virov: iz lastnih virov, iz transfernih prihodkov iz državnega in evropskega proračuna in iz zadolževanja.

Med lastne vire sodijo 54 % deleža realizirane dohodnine, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek na premoženje, davek na vodna plovila, davek na promet nepremičnin, davek na dediščine in darila, davek na dobitke od klasičnih iger na srečo in drugi davki, če je tako določeno s posebnim zakonom, ki davek ureja, turistična taksa, občinske takse, upravne takse in pristojbine, okoljske dajatve, globe, prihodki od premoženja (najemnine, koncesijske dajatve), komunalni prispevek, prispevki in doplačila občanov za izvajanje določenih programov, samoprispevek ter kapitalski prihodki in donacije.

“Po obsegu najpomembnejša vira sta dohodnina in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki predstavljata 65 % vseh prihodkov občin. Medtem ko so vsi ostali viri občin zbrani po teritorialnem načelu, se dohodnina kot največji lastni vir občin deli po posebnem sistemu, ki temelji na solidarnosti med občinami,” še dodajajo na Vladi.

Obseg zadolževanja občine je omejen z zakonom

Pomemben vir je tudi zadolževanje. Obseg zadolževanja občine je omejen z zakonom, občina se sme zadolžiti do zneska, ko odplačila obveznosti ne presežejo 10 % realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja. V primeru neenakomernega pritekanja prejemkov se lahko občina v posameznem proračunskem letu tudi likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna, črpanje in odplačilo posojila morata biti izvedena v istem proračunskem letu.

Mnenje o zapostavljenosti občanov Mestne občine Maribor, je tako po besedah Vlade, neutemeljeno, ob tem pa navajajo podatke o prihodkih Mestne občine Maribor za obdobje od 2017 do 2019.

Vir: Vlada RS

Mestna občina Maribor črpa zelo malo EU sredstev

Podatki tako kažejo, da se proračunska sredstva Mestne občine Maribor v zadnjih letih povečujejo. V primerjavi z letom 2017 so se leta 2019 zvišali prihodki Mestne občine Maribor, med davčnimi prihodki se je najbolj zvišala dohodnina, medtem, ko se je drugi najpomembnejši lastni vir, prihodek od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, znižal.

“Mestna občina Maribor je povišala realizacijo nedavčnih prihodkov, največ na račun glob in denarnih kazni. Prav tako so se povišali prihodki iz državnega proračuna za investicije in sredstva za financiranje tekoče  porabe. Na odhodkovni strani so se znižali tekoči stroški, povišali pa tekoči transferi in investicijski odhodki in transferi. Vlada tudi ugotavlja, da Mestna občina Maribor črpa zelo malo EU sredstev,” še ugotavljajo na vladi.

Mestna občina Maribor je povišala realizacijo nedavčnih prihodkov, največ na račun glob in denarnih kazni. Prav tako so se povišali prihodki iz državnega proračuna za investicije in sredstva za financiranje tekoče  porabe. Na odhodkovni strani so se znižali tekoči stroški, povišali pa tekoči transferi in investicijski odhodki in transferi. Vlada tudi ugotavlja, da Mestna občina Maribor črpa zelo malo EU sredstev

Višja sredstva za vse občine

Hkrati na prihodke iz primerne porabe občine vpliva tudi padanje števila prebivalcev. V letu 2017 je imela MO Maribor 106.853 prebivalcev, v letu 2018 105.935 prebivalcev in v letu 2019 105.488 prebivalcev.

Z zvišanjem zneska povprečnine, ki ga je Vlada letos predlagala v sprejem Državnemu zboru, bodo v letu 2020 vse občine prejele znatno višja sredstva iz naslova primerne porabe občin, pri čemer bo Mestna občina Maribor prejela dodatna sredstva v višini 3.319.286 evrov. Ker se delež izračunava od skupne primerne porabe, se bodo Mestni občini Maribor povečala tudi nepovratna sredstva za sofinanciranje investicij.