Nedavno pogajanje v Bruslju je Sloveniji prineslo 10,5 milijarde evrov. Kako se bo denar razdeljeval, bomo videli v prihodnje, prav vsako mesto pa ima svojo vizijo, katerim projektom sredstva nameniti. Tudi Maribor. O prioritetah mesta, ki nujno potrebujejo financiranje z mariborskimi mestnimi svetniki in mariborsko občino.

Bruseljska pogajanja so prinesla zajeten sveženj finančne pomoči za obnovo Evrope po pandemiji koronavirusa. Slovenija bo tako v prihodnjih letih deležna 10,5 milijarde evrov, več kot polovica, kar 6,6 milijarde evrov sredstev pa bo nepovratnih. Pogajanja so bila sicer dolgotrajna, slovenski premier pa z izkupičkom več kot zadovoljen. Kot je ob koncu pogajanj povedal, obsežna finančna pomoč spet vrača vero v Evropsko unijo, obljubljeni denar pa daje nekoliko večjo gotovost tudi v primeru ponovne koronakrize. 2,9 milijarde evrov bo v prihodnjih sedmih letih namenjenih področju kohezijske politike, 1,6 milijarde evrov skupni kmetijski politiki, do kar 13 odstotkov več sredstev kot do sedaj pa bo upravičena tudi kohezijska regija Vzhodna Slovenija.

Nekaj evropskega denarja bo tako deležen tudi Maribor, v prihodnje pa bo potrebno le uskladiti lestvico prioritet in se odločiti, kam in v katere projekte finančna sredstva vložiti. O tem, kaj na Maribor postavi na prvo mesto, smo povprašali tudi mariborske mestne svetnike.

Zdravstvo, zdravstvo, zdravstvo

Jelka Kolmanič, mariborska mestna svetnica in podpredsednica stranke Desus se možnosti koriščenja EU sredstev veseli in razmišlja: »Po naši oceni bi jih lahko koristili za širitev kapacitet DSO Dom pod gorco, izgradnjo še kakšnega DSO v Mariboru, Infekcijsko kliniko UKC Maribor in drugo opremo UKC, ureditev negovalne bolnišnice na Pohorju, druge socialne storitve in storitve za starejše, izgradnjo stanovanj za mlade družine in vlaganja v IT tehnologijo.«

Jelka Kolmanič, mariborska mestna svetnica in podpredsednica stranke Desus

V podobni smeri razmišljajo tudi v stranki Levica. Mestna svetnica Tatjana Frangež tako pove, da je pandemija koronavirusne bolezni pokazala predvsem na šibke točke slovenskega zdravstvenega sistema, pri čemer se je izkazalo, da je za obvladovanje pandemije ključen močan javni zdravstveni sektor. »V Levici menimo, da je nujno evropska sredstva za okrevanje nameniti predvsem v projekte za krepitev javnega zdravstvenega in socialnega sistema. Negovalna bolnišnica, nova infekcijska klinika v UKC Maribor, obnova zdravstvenih domov Tezno in Tabor so najmanj, za kar bi morali poskrbeti v Mariboru,« je prepričana Frangeževa.

Nikar ne pozabiti na starejše

»Pandemija je v Sloveniji izpostavila eno izrazito kritično točko, to so domovi za starejše občane. Zato bi morali evropska sredstva za okrevanje nameniti tudi reševanju prostorskih stisk v domovih za starejše, nujne pa so tudi takojšnje kadrovske okrepitve v domovih,« o tem, kam vložiti evropski denar, razmišlja mariborska mestna svetnica in predstavnica Levice Tatjana Frangež: »Prav tako bi veljalo ojačati instrument pomoči na domu, da bi ta bila na voljo čim več starostnikom, ki živijo doma.«

Maribor naj vlaga tudi v promet, okolje in kulturo

Frangeževa kot eno od področij, ki vsekakor potrebuje evropska sredstva, omeni tudi železniško infrastrukturo, ki je pomembna za enakomernejši regionalni razvoj. Po njenem mnenju bi bila dobrodošla predvsem vzpostavitev hitre železniške povezave med večjimi slovenskimi mesti, prav tako pa bi bilo potrebno čim več tovornega prometa z avtocest preseliti na železnico.

»Evropska sredstva bi lahko pospešila energetsko obnovo stavb, obnove šol in vrtcev, povezati vse mesto s kolesarskimi potmi, poskrbeti za boljšo klimo v mestu – Maribor se namreč, kot mnoga mesta, poleti pregreva, zato je nujno vlagati napore v ozelenitev in spodbujanje takšne gradnje, predvsem velikih trgovskih objektov, da bo takšnih točk pregrevanja čim manj in da bo življenje prebivalcev čim bolj prijetno.«

Vlagati pa je potrebno tudi zeleno. »Evropska sredstva bi lahko pospešila energetsko obnovo stavb, obnove šol in vrtcev, povezati vse mesto s kolesarskimi potmi, poskrbeti za boljšo klimo v mestu – Maribor se namreč, kot mnoga mesta, poleti pregreva, zato je nujno vlagati napore v ozelenitev in spodbujanje takšne gradnje, predvsem velikih trgovskih objektov, da bo takšnih točk pregrevanja čim manj in da bo življenje prebivalcev čim bolj prijetno,« dodaja Tatjana Frangež, pri čemer opozori, da se nikakor ne sme pozabiti na knjižnico oziroma kulturni center Rotovž ter takoj za tem na ostalo kulturno infrastrukturo, med drugim vsaj Pokrajinski muzej Maribor in Umetnostna galerija Maribor.

Kultura in zgodovina kot potencial za turizem

O pomenu vlaganja v kulturno-zgodovinsko infrastrukturo razmišlja tudi Bernard Memon, mestni svetnik in predsednik lokalnega odbora NSi. Mestna občina Maribor bi morala tako evropska sredstva nameniti izgradnji oziroma obnovi infrastrukture kulturno-zgodovinskega pomena, za katero finančne podpore do sedaj ni bilo mogoče zagotoviti. »Obnovljen zgodovinski del mesta bo pritegnil turiste in bo vložek na dolgi rok povrnjen iz naslova povečane turistične dejavnosti, zagotovitve turističnih nastanitev in povečano potrošnjo tujih obiskovalcev,« dodaja Memon.

Bernard Memon, mariborski mestni svetnik in vodja lokalnega odbora NSi

Bernard Memon vidi nujnost evropskih sredstev tudi pri spodbudah za razvoj dejavnosti in širitev števila delovnih mest, s čimer bi se lokalno podjetništvo na dolgi rok ohranilo, zaposlenost pa povečala. Ob tem je s pomočjo evropskih sredstev potrebno poiskati tudi možnost, da se okrepi sklad za pomoč potrebnim, ki so na socialnem dnu in nimajo zagotovljenih osnovnih sredstev za dostojno življenje svojih družin.

Mestno jedro potrebuje prometno rešitev

Mestni svetnik in predsednik stranke Stranka mladih – Zeleni Evrope, Igor Jurišič, nujo po evropskih sredstvih vidi tudi na področju prometa. Ob zapori Glavnega trga s Koroško za promet mestu grozi »zadušitev«, kot to poimenuje Jurišič: »Zaprtje teh 400 m za promet lahko pomeni zadušitev mesta, sploh Maistrove in Krekove ulice z nadaljevanjem proti kolodvoru. Še posebej nevarno je razmišljanje o zaprtju tako Lenta, kot Koroške in Glavnega trga, saj bi že manjša prometna nesreča na Maistrovi ali Krekovi pomenila kolaps na levem bregu Drave. A že brez nesreče bi zaprtje teh 400 m in Lenta pomenilo zmanjšanje varnosti na ulicah, kjer so številne šole in druge ustanove.«

Igor Jurišič, mariborski mestni svetnik in predsednik stranke Stranka mladih – Zeleni Evrope.

V Stranki mladih – Zeleni Evrope pa zato predlagajo, da se evropska sredstva nameni ustrezni prometni rešitvi, ki bo z viaduktom ali predorom, ki bi lahko bil povezan tudi s podzemnim parkiriščem pod Slomškovim trgom ter bi povezal tržnico s starim mostom in tako ohranil Glavni trg brez prometa, hkrati pa bi omogočil pretočnost mesta.

»Tak projekt bi omogočil tudi selektivno zaprtje Lenta za promet in povezal zgodovinski center brez prometa, hkrati pa ne bi zadušil stanovalcev ulic severno od Glavnega trga.«

»Tak projekt bi omogočil tudi selektivno zaprtje Lenta za promet in povezal zgodovinski center brez prometa, hkrati pa ne bi zadušil stanovalcev ulic severno od Glavnega trga,« še dodaja Igor Jurišič, kot dolgoročno rešitev levega brega Drave pa vidi tudi tunel pod mestom med začetkom Gosposvetske pri III. gimnaziji in Mlinsko, kar bi pretočnost povečalo do te stopnje, da lahko tako Lent kot Glavni trg z delom Koroške brez težav zapremo za promet.

Posluh naj bo tudi za okoljske projekte

Potencial za Maribor in obljubljena evropska sredstva mariborski mestni svetnik Igor Jurišič vidi tudi v »zeleni«: »Ker pa je denarja več, kot zgolj za rešitev 400 m, ki hkrati združujejo in razdvajajo, pa bi preostanek pogače namenili v okoljske projekte, kot so sončne elektrarne, sistemi za ponovno uporabo odpadne vode za splakovanje stranišč, obrat za predelavo odpadnega blata v uporabne gradbene materiale, optimizacijo ločenega zbiranja odpadkov in podobne projekte, ki bodo hkrati prispevali k zmanjšanju onesnaženja v mestu in zmanjšali znesek na položnicah.«

Prioriteta – Rotovž in ZP Tezno

In kaj o tem, kam v našem mestu vložiti evropska sredstva, pravijo na Mestni občini Maribor? Kot pomembna in izvedljiva projekta v okviru protikoronske pomoči vidijo predvsem center Rotovž oziroma rotovško knjižnico, ki je trenutno v procesu projektiranja. »Do konca leta bo zbrana vsa potrebna projektna in investicijska dokumentacija za gradnjo. Slednja bi se lahko začela v 2021,« povedo.

ZP Tezno

Kot drugi pomemben projekt vidijo predvsem zdravstveno postajo Tezno: »ZP Tezno arhitekturni natečaj je v pripravi. Do jeseni 2021 bo zbrana vsa potrebna dokumentacija. Gradnja bi se predvidoma lahko začela konec 2021-začetek 2022.« Na občini dodajo, da so za pomoč pri dosegi sofinanciranja za Maribor nujno potrebnih investicij prosili tudi mariborske poslance.