Čeprav bivanje v skupnih sobah in spanje v isti sobi kot neznanci ni več tako priljubljeno kot nekoč, se slovenski hostli prilagajajo po svoje, v zadnjem času pa kljub konkurenci, ki jo predstavlja Airbnb, beležijo celo porast gostov. Se med mlade spet vrača nekoliko bolj avanturistična oblika potovanja?

Nekoliko bolj avanturistični slog potovanja med mladimi postaja vse bolj priljubljen ... Youth hostel Proteus - Postojna. Foto: Popotniško združenje Slovenije.

Ko pomislimo na hostel, se nam naslika podoba dekliških in fantovskih sob s kovinskimi pogradi, skupnih kopalnic ter majhne kuhinje, v katerih se tre mladih vseh narodnosti. Hostli že dolgo niso le to, prav tako pa manj priljubljeno postaja bivanje v skupnih sobah z neznanci. Številni slovenski hostli tako ponujajo možnost bivanja v dvoposteljnih sobah, najema garsonjere ali apartmaja, duh mladinskih hotelov oziroma hostlov pa lahko ujamemo le še, če se s kom od ostalih gostov srečamo v skupni kuhinji.

Youth hostel Brežice. Foto: Popotniško združenje Slovenije.

Konkurenco hostlom predstavlja tudi vse bolj popularen Airbnb, platforma za iskanje zasebnih namestitev, v okviru katere je mogoče najeti kar celotna stanovanja, kar je idealno predvsem za večje skupine popotnikov, ki so se pred Airbnb-jem odločali za bivanje v hostlih. A to navdušencem nad hostli ne predstavlja ovire, saj slovenski hostli v zadnjem času beležijo celo porast gostov.

Letos v hostlih več Slovencev

»Trend obiska je bil pozitiven vse do ukrepov za omejitev širjenja koronavirusa, ki je zaprl naša vrata za nekaj mesecev. Obisk hostlov se zelo plaho vrača, a to ni niti senca lanskega poletja,« povedo v Popotniškem združenju Slovenije: »Sedaj se seveda nadejamo čim večjega števila slovenskih gostov, saj je mreža hostlov Popotniškega združenja Slovenije edina takšna, ki lahko ponudi vsaj teden dni počitnic za vrednost 200 evrskega bona. Verjamemo, da se bo trend, ki je bil prekinjen zaradi koronavirusa nadaljeval v letu 2021.«

»Sedaj se seveda nadejamo čim večjega števila slovenskih gostov, saj je mreža hostlov Popotniškega združenja Slovenije edina takšna, ki lahko ponudi vsaj teden dni počitnic za vrednost 200 evrskega bona.«

V Popotniškem združenju Slovenije pojasnjujejo, da je bilo v slovenskih hostelih že pred izbruhom koronavirusa največ gostov prav slovenskih, pričakujejo pa, da bo letos ta odstotek še večji. »Slovenskim gostom sledijo tisti iz sosednjih držav, Velike Britanije, ZDA, Nizozemske in Nemčije,« dodajajo in pripomnijo, da je med gosti sicer največ mladih, a se najdejo tudi starejši popotniki.

Epidemija zarezala tudi v hostle

Epidemija koronavirusa pri miru ni pustila niti hostlov, v Popotniškem združenju Slovenije pa celo poudarjajo, da so ukrepi z omejitvijo na največ dva gosta v posamezni sobi najgloblje zarezali prav med hostli. Poročajo sicer o zelo dobrem odnosu z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, kjer so po njihovih izkušnjah izjemno odzivni, pozitivno pa so obravnavali tudi predlog PZS, da se kot izjeme pri bivanju poleg oseb iz istega gospodinjstva doda tudi tiste, ki potujejo skupaj in so tudi sicer v stiku.

Youth hostel Proteus – Postojna. Foto: Popotniško združenje Slovenije.

Igor Jurišič iz Popotniškega združenja Slovenije pohvali tudi trdo delo ekipe Slovenske turistične organizacije in Direktorata za turizem Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki so bili v času krize izjemno odzivni ter so ponudili vrsto priložnosti za promocijo nastanitev.

Popularen predvsem mariborski hostel Pekarna

Da je trend obiskovanja hostlov v porastu, povedo tudi v hostlu Pekarna. Marja Guček, direktorica mladinskega kulturnega centra Maribor in Darjan Lorenčič, receptor hostla Pekarna razložita: »Pred zaprtjem hostla smo imeli ogromno rezervacij predvsem za večje skupine, ki so naš hostel v teh letih še posebej prepoznale (npr. različne športne skupine, udeleženci mednarodnih projektov …).«

»Moramo pa priznati, da skupne sobe, kjer si gostje delijo sobo z ostalimi neznanci, niso tako priljubljene kot so bile pred leti.«

»K temu botruje dejstvo, da lahko našim gostom, poleg standardne ponudbe, ki je tipična za hostle, nudimo tudi dve opremljeni predavalnici in sejno sobo. Zato smo bolj zanimivi za večje skupine ljudi, ki lahko izvedejo seminarje, konference, delovna srečanj kar v isti stavbi, kjer spijo. Prav tako pa lahko imajo večje skupine gostov pri nas v jedilnici kosila in večerje (ali si jih pripravijo sami ali pa jim pomagamo organizirati zunanjo dostavo),« dodajata in pojasnita, da hostel Pekarna gostom, ki si želijo več zasebnosti ali si sobe ne želijo deliti z neznani, ponuja tudi možnost bivanja v apartmajih in garsonjerah.

Youth hostel Brežice. Foto: Popotniško združenje Slovenije.

»Daleč največji krivec za upad priljubljenosti delitve sob z neznanci – kar je značilnost hostlov – je po našem mnenju Airbnb, kjer lastniki stanovanj, za malenkost višjo ceno oz. zelo primerljivo ceno s hostli, svojim gostom nudijo praktično celotno stanovanje.«

»Moramo pa priznati, da skupne sobe, kjer si gostje delijo sobo z ostalimi neznanci, niso tako priljubljene kot so bile pred leti. Daleč največji krivec za upad priljubljenosti delitve sob z neznanci – kar je značilnost hostlov – je po našem mnenju Airbnb, kjer lastniki stanovanj, za malenkost višjo ceno oz. zelo primerljivo ceno s hostli, svojim gostom nudijo praktično celotno stanovanje. Tako lahko več turistov, ki potujejo skupaj, najame celo stanovanje, brez da bi si ga delili z ostalimi neznanci, in na koncu po osebi plačajo manj kot bi recimo plačali v hostlu,« sta prepričana Marja Guček in Darjan Lorenčič.

V hostlih še vedno največ mladih, opogumljajo se tudi starejši

»Pri nas v Hostlu Pekarna je starostni razpon obiskovalcev pravzaprav precej širok. Kot gosti pri nas še vedno prevladujejo mladi, a velik delež obiskovalcev pri nas predstavljajo tudi družine. V preteklih letih je največ gostov prihajalo iz držav srednje in vzhodne Evrope ter držav bivše Jugoslavije,« pojasnjujejo v hostlu Pekarna.

»Kolesarji in motoristi so bili že v preteklosti naši redni gosti, število njih pa se je v zadnjem mesecu še povečalo.«

Youth hostel Proteus – Postojna. Foto: Popotniško združenje Slovenije.

»Sodeči po povratnih informacijah gostov, se slednji za naš hostel odločijo zaradi lokacije, cene, urejenosti in predvsem same ocene hostla, ki so ga podali naši gostje na Bookingu. V letošnjem letu se je struktura gostov seveda zaradi epidemije spremenila in trenutno imamo večino gostov iz Slovenije, sledijo pa gostje iz Nemčije in Avstrije. Kolesarji in motoristi so bili že v preteklosti naši redni gosti, število njih pa se je v zadnjem mesecu še povečalo,« dodajo.

Delo, prilagojeno epidemiji

Drugačno organizacijo dela je epidemija prinesla tudi v Hostel Pekarna, ki je od 5. junija ponovno odprt, pri čemer delovni čas prilagajajo sami zasedenosti hostla. »Goste, ki rezervirajo nočitve pri nas prosimo za podatek kdaj okvirno bodo k nam prišli in temu prilagajamo delo. Zaradi upoštevanja navodil NIJZ pa smo omejili število gostov, ki lahko biva v skupinskih sobah,« še povesta Marja Guček, direktorica MKC in Darjan Lorenčič, receptor hostla.

Hostel brez skupinskih sob

O delovanju hostla povprašamo tudi hostel YH Radenci, ki deluje v sklopu dijaškega doma Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci. Janja Prašnikar Neuvirt, prof. mat. in ravnateljica SŠGT Radenci pojasni, da je hostel nekoliko drugačen od ostalih, saj so vse sobe dvoposteljne, kar pomeni, da skupinskih sob nimajo, skupnih sob pa si neznanci tako ne delijo.

Janja Prašnikar Neuvirt, prof. mat. in ravnateljica SŠGT Radenci pojasni, da je hostel nekoliko drugačen od ostalih, saj so vse sobe dvoposteljne, kar pomeni, da skupinskih sob nimajo, skupnih sob pa si neznanci tako ne delijo.

Neuvirtova pove, da so obiskovalci največkrat posamezniki različnih starosti, ki želijo na svoji avanturistični poti poceni prenočiti, med temi pa so predvsem Španci, Nemci, Francozi in Avstrijci. Hostel obiščejo tudi različne skupine, med katerimi so recimo plesne, glasbene, šolske in športne, ki v okviru svojih aktivnosti izvajajo intenzivne vaje.