Namen projekta je zmanjšanje poplavne ogroženosti na štirih poplavnih območjih. Z načrtovanimi ukrepi bodo zagotovili dolgoročno poplavno varnost ob Dravi in zalednih pritokih na območju mestnih občin Maribor in Ptuj ter občin Duplek in Starše, s čimer bo zavarovanih več kot tisoč ljudi.

Vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je potrdila finančno podporo za projekt zagotovitve poplavne varnosti porečja Drave. Projekt je ocenjen na slabih 15 milijonov evrov, izvajala ga bo Direkcija za vode, Evropski sklad za regionalni razvoj pa bo prispeval dobrih 11,4 milijona evrov.

Za dolgoročno poplavno varnost

Kot so pojasnili na omenjeni vladni službi, je namen projekta zmanjšanje poplavne ogroženosti na štirih ugotovljenih poplavnih območjih. Z načrtovanimi ukrepi bodo zagotovili dolgoročno poplavno varnost ob Dravi in zalednih pritokih na območju mestnih občin Maribor in Ptuj ter občin Duplek in Starše, s čimer bo zavarovanih več kot tisoč ljudi. Obenem je cilj projekta prilagajanje podnebnim spremembam.

“Območje Operacije obsega ukrepe za zmanjševanje škodljivega delovanja voda na območju Pekrskega, Rožnodolskega in Radvanjskega ter Mrzlega potoka, na območju reke Drave med Mariborom in Ptujem in njenih pritokih: Korenski, Dupleški in Ciglenški potok ter Rogoznico in Grajeno,” so za Maribor24.si pojasnili na Direkciji Republike Slovenije za vode. 

Ukrepi tudi v Malečniku in Trčovi

Protipoplavne ukrepe bodo izvedli na območju Radvanja, Spodnjega Dupleka, središča Ptuja in Rogoznice, torej na območju t.i. Ptujske Drave, ki sega od hidroelektrarne Mariborski otok do jezu Markovci na Ptujskem jezeru. Med drugim bodo s suhimi zadrževalniki uredili potok Rogoznica na območju Ljudskega vrta in potok Grajena, pri potoku Vičava pa bodo sanirali erozijski spodjed.

V Dupleku bodo z novimi varovalnimi nasipi oziroma zidovi uredili zaledne potoke Drave, in sicer Korenski, Dupleški in Ciglenški potok, v Staršah pa zagotovili poplavno varnost Črete.

Na območju Maribora bodo z varovalnimi nasipi uredili poplavno varnost v Malečniku in Trčovi, s suhim zadrževalnikom Pekrski in Rožnodolski potok, v Radvanjskem potoku pa bodo skupaj z Mrzlim potokom uredili struge in nov varovalni nasip.

Predvideni protipoplavni ukrepi so:

A – Ureditev poplavne varnosti Ptuja

  • Ureditev potoka Rogoznica, območje Ljudski vrt
  • Ureditev potoka Grajena
  • Ureditve na območju Vičave
  • Ureditev poplavne varnosti Črete

B – Ureditev poplavne varnosti na območju občin Duplek in Starše

  • Ureditev zalednih potokov Drave – Korenski, Dupleški in Ciglenški potok
  • Ureditev poplavne varnosti Starš in Zlatoličja

C – Ureditev poplavne varnosti območja Maribora

  • Ureditev poplavne varnosti na območju Malečnika, Celestrine in Trčove
  • Ureditev Pekrskega potoka in razbremenilnika Rožnodolskega potoka
  • Ureditev Radvanjskega potoka z Mrzlim potokom v Zg. Radvanju

Prvi posegi predvideni v naslednjem letu

Zaradi evropskega denarja morajo z deli zaključiti do konca leta 2023. Trenutno pripravljajo projektno dokumentacijo in pridobivajo gradbena dovoljenja, kot poudarjajo na direkciji, pa so jim pri tem v veliko pomoč vse štiri občine.

Prve gradbene posege načrtujejo v naslednjem letu, kar pa bo odvisno od nadaljnje dinamike priprave projektne dokumentacije, pridobivanja zemljišč in gradbenih dovoljenj ter izvedbe javnih naročil. Gradnja je sicer načrtovana v več fazah.

Spomin na katastrofalne poplave še vedno živ

Poplave na območju reke Drave so že leta pereč problem, o čemer smo že večkrat poročali. Lastniki kmetijskih zemljišč ob reki iz Podravja so se v tem času organizirali v civilno iniciativo, preko katere so izrazili nezadovoljstvo in svoje zahteve zaradi škode, ki jim jo povzročajo vse bolj pogoste poplave Drave, ob kateri imajo svoja kmetijska zemljišča. Kot so opozarjali v zadnjih letih, se zaradi zaraščanja stare struge in slabega vzdrževanja pretočnost reke iz leta v leto zmanjšuje, kar povzroča vedno več poplav, posledično pa veliko gospodarsko škodo na kmetijskih površinah, cestni infrastrukturi in gospodarskih objektih.

Spomin na katastrofalne poplave v letu 2012, v katerih je v porečju reke Drave v Sloveniji nastalo za okoli sto milijonov evrov škode, so še kako živi. Predvsem med prebivalci občin Duplek in Starše, kjer je Drava tako rekoč poplavljala ob vsakem naraščanju rečnega vodostaja.

Z načrtovanimi ukrepi bodo zagotovili dolgoročno poplavno varnost ob Dravi in zalednih pritokih na območju mestnih občin Maribor in Ptuj ter občin Duplek in Starše, s čimer bo zavarovanih več kot tisoč ljudi.

Nekaj ukrepov že izvedenih, drugi v pripravi

Za zagotavljanje protipoplavnih ukrepov na Dravi je država evropska sredstva črpala že v prejšnji finančni perspektivi. V tem času so uredili območja Malečnika, Dogoš, Vurberka in Zgornjega Dupleka, gradili so akumulacijo Pristava, na območju Meže z Mislinjo pa so na posameznih odsekih zmanjšali poplavno ogroženost Raven na Koroškem in Prevalj.

Uredili so strugo Suhadolnice in odvodnjavanje visokih voda v povodju Drave med Hočkim vozliščem in Polskavo, navaja STA. Direkcija ob tem pelje tudi kohezijski projekt zmanjšanja poplavne ogroženosti na območju ravenske železarne, preostalem delu Prevalj, Otiškem vrhu, urbaniziranem delu Slovenj Gradca na Mislinji, na vodotoku Homšnica, v Pamečah, predvidena pa je tudi izgradnja suhega zadrževalnika visokih voda na Poljani.

Dela v Prevaljah so že izvedena, v Ravnah je gradnja v zaključni fazi, z deli pa so letos začeli tudi v Pamečah. Ob tem na mariborski enoti direkcije za vode pripravljajo tudi projekt za porečje Drave na območju Dravinje s Polskavo.