Glede na nedavno opozorilo MOM glede prepovedi vožnje s kolesom po parkovnih površinah so se odzvali v Listi kolesarjev in pešcev, ki menijo, da mladim ne moreš zgolj prepovedati kolesarjenja, pač pa jim ponuditi vsaj kakšno alternativo.

Nedavno so z Mestne občine Maribor poslali obvestilo, da kljub prepovedi kolesarji, zlasti mladoletni, še naprej vozijo po parkovnih površinah Maribora. Poudarjajo, da je tovrstno početje prepovedano in da bodo na območju zato še bolj prisotni zaposleni z redarske službe. Pa vendar se ob tem zastavlja vprašanje, kakšne so potem alternative za mlade kolesarje? Navsezadnje tudi asfaltirane površine za kolesarje niso ravno v vzornem stanju, po tistih v parku pa se je prepovedano voziti. Zakaj Bike park le na Pohorju, ko pa bi ga lahko vzpostavili tudi v samem centru mesta? V Listi kolesarjev in pešcev predlagajo, da se ga umesti kar v sam Mestni park. Pa je slednje sploh izvedljivo?

“Smo za regulacijo, ne pa prepovedi”

Josip Rotar iz Liste pojasnjuje, da bi lahko nov Bike park umestili ne le na ravninski, temveč tudi gozdni oz. gričevnat del v njegovem zaledju, kjer ni veliko sprehajalcev.

“Gre za alternativno rešitev, ki je veliko boljša od klasične prepovedi. Če se v času digitalnosti mladina še dobiva na svežem zraku in se vozi s kolesi, je to pozitiven znak. Sodobna mesta se na takšne probleme ne smejo odzivati s prepovedmi, ampak z iskanjem rešitev. Dejstvo pa je, da Mestni park pripada vsem in da je na omejenem prostoru, ki si ga deli večje število ljudi z različnimi potrebami, zato je potrebno prostor pametno razdeliti. Rdeča nit mora biti, da se za vsakega najde prostor in da se poskuša minimizirati potencialno število konfliktov. Smo torej za jasno regulacijo, nismo pa za prepovedi,” pojasnjuje za Maribor24.

Bi občutljive parkovne površine prenesle pritisk Bike parka?

Ideja je sicer nadvse zanimiva in bi se z njo marsikdo strinjal, sploh glede na način izvedbe, saj bi bil lahko del za kolesarje, kakor ponekod v tujini, privzdignjen od tal ali kako drugače vizualno ločen od dela za pešce. Pa vendar nastane problem predvsem pri sami izvedbi. Če je imel probleme z Art kampom tudi Narodni dom, saj niso smeli na travišče in v bližino drevesnih korenin postaviti niti stojnic, kako bi potem zgradili Bike park? Kot smo pred časom že pisali, je bil Mestni park prvotno zasajen na deloma močvirnati površini, preko je bila napravljena drenaža, ki je zagotovo že dodobra načeta.

Mestni park ima tako precejšnje potenciale, ampak bi ga bilo prej potrebno temeljito “renovirati”. Že prejšnji župan MOM Andrej Fištravec je imel v planu visokopotezno prenovo parka v znesku slabega milijona, a do slednje potem ni prišlo. V planu je bila sicer le obnova tlakovanih, ne pa tudi travnatih površin. Če je izvedba obnove sicer še vedno v igri, pa bi bilo za potrebe kolesarjev potrebno spremeniti vso razpisno dokumentacijo in to čimprej.

Zastarel odlok prepoveduje tudi vožnjo po asfaltnih poteh

Po mnenju Rotarja bi bilo potrebno spremeniti tudi zastarel odlok o zelenih površinah, saj trenutni odlok prepoveduje vožnjo s kolesi ne le po zelenih, pač pa tudi po asfaltiranih in utrjenih poteh, kar pa ne pije vode.

“S tem pa je ta problem še veliko širši, saj s takšno dikcijo prepoveduje vožnjo s kolesom tudi v območju drugih parkov na območju Maribora (Magdalenski park, Trg Borisa Kidriča, Slomškov trg, Tomšičev drevored…)”, poudarjajo na svoji spletni strani. Nov odlok bi tako moral jasno definirati, kje je dovoljena vožnja s kolesom, kje pa prepovedana.