Že drugič zapored je osrednjo konferenco o krožnem gospodarstvu, tretjo mednarodno Circular Change konferenco, gostil tudi Maribor. V Lutkovnem gledališču se je zbralo več kot 250 udeležencev, ki so prisluhnili 65 strokovnjakom, ki so predstavili dobre prakse krožnega gospodarstva, ki se že izvajajo v državah Evropske unije.
Ko bodo zaživeli vsi projekti, bo Maribor v 80% zaživel krožno
Kot je v uvodnem nagovoru izpostavil župan Mestne občine Maribor dr. Andrej Fištravec, je že danes nujno, da v temelju spremenimo naš odnos do virov in dobrin. Spremeniti na način, da jih prepoznamo kot materiale, ki jih lahko s postopki reciklaže preoblikujemo in ponovno uporabimo. Maribor ima za prehod v krožno gospodarstvo pripravljenih 18 projektov in ko bodo zaživeli vsi, bo mesto v 80 % dejansko zaživelo krožno.
Mesto Maribor vidi krožno gospodarstvo kot ekološki branik, ki bo mesto ščitil pred požrešnimi trgi cen naravnih surovin in virov, ki trenutno obvladujejo in oblikujejo tudi cene javnih služb. Konec junija bodo v enoletno poskusno obratovanje prevzeli Center za pripravo sekundarnih surovin, ki so jo udeleženci konference danes tudi obiskali in se seznanili s tehnološkimi postopki, ki so najbolj dovršeni v procesu obdelave mešanih komunalnih odpadkov v tem delu Evrope.
Kažipot je utemeljen na 12. regionalnih posvetih
V našem mestu so organizatorji konference, platforma Circular Change, prvič javno predstavili enega pomembnejših strateških dokumentov pri prehodu Slovenije v krožno gospodarstvo, katerega soavtorji so tudi mariborski strokovnjaki iz Inštituta Wcycle. Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije je nastal v sklopu aktivnosti Partnerstva za zeleno gospodarstvo Slovenije pod vodstvom Kabineta predsednika Vlade RS.
Cilj je uresničiti strateško usmeritev vlade RS za prehod Slovenije v krožno gospodarstvo. Proces priprave dokumenta je potekal od oktobra 2017 do aprila 2018. Proces nastanka Kažipota, ki je utemeljen na 12. regionalnih posvetih, na katerih so sodelovali tudi nekdanji evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik, predstavniki Inštituta Wcycle Maribor in drugi, je vodila platforma Circular Change.
Izoblikovala so se štiri prednostna področja krožnega prehoda Slovenije. Ta so: prehrambni sistem, gozdne verige vrednosti, predelovalne dejavnosti in mobilnost. Pri tem so bila upoštevana tudi Strateško razvojna inovacijska partnerstva (SRIPi), predvsem SRIP Krožno gospodarstvo.
Soodvisnost med krožnim gospodarstvom, spremembo in kulturo
Prepoznavni element Kažipota je »krožni trikotnik«, ki poudarja pomen sistemskega prehoda iz linearnega v krožni ekonomski model, v okviru katerega velja močna soodvisnost med tremi elementi – krožnim gospodarstvom (modeli poslovanja), krožno spremembo (vladne politike) in krožno kulturo (državljani). Dokument predstavi tudi implementacije krožnih praks, njihove prednosti in ovire.
Na podoben način smo se prehoda v krožno gospodarstvo s pripravo Strategije za prehod v krožno gospodarstvo kot strateškega dokumenta lotili tudi v Mariboru, kjer prehod temelji na inovativnem in evropsko priznanem ekonomskem modelu Wcycle, ki združuje podjetja v večinski javni lasti. Model predvideva povezovanje in izmenjavo različnih tokov (odpadkov, energije, vode) med posameznimi podjetji s ciljem ustvarjanja novih surovin, ki jih podjetja potrebujejo kot vhodne surovine.
