Za rušitev in preureditev čelnih cestninskih postaj na štajerski avtocesti je stekel postopek sklenitve pogodbe z izbranima izvajalcema del v vrednost 8,69 milijona evrov brez davka.

Dars, družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, ki je lani odstranila in preuredila območja 13 cestninskih postaj, ima letos v načrtu za odstranitev še vseh preostalih.

Prizadevanje za zadostno pretočnost prometa

Marjan Koler, iz službe za komuniciranje na Drasu, je pojasnil, da so z deli rušitve in preureditve cestninskih postaj pričeli lani maja, potem ko so 1. aprila uvedli sistem DarsGo za tovorna vozila. »Tudi letos načrtujemo odstranitev in preureditev območij še vseh preostalih cestninskih, ob pogoju, da ne bo zapletov v postopku javnega naročanja oddaje teh del . Ostalo je skupno še 21 cestninskih postaj, od tega 10 čelnih (velike, čez traso avtoceste) in 11 stranskih (na priključkih), pri čemer je samo po ena cestninska postaja na naslednjih priključkih za Krško, Slovenske Konjice, Kozino, Senožeče in Divačo,« je razložil Koler in dodaja, da pozornost usmerjamo, tako kot so jo tudi pri lani pri odstranjenih postajah, tudi v pripravo prometne ureditve med izvedbo del, ki bo morala glede na dane razmere omogočiti zadostno pretočnost prometa.

Stekel postopek sklenitve pogodbe z izbranima izvajalcema del

V terminskem planu, ki je v skleni fazi priprave za izvedbo v letošnjem letu, bo letos na štajerski avtocesti prišlo še do rušitve in preureditve čelnih cestninskih postaj Vransko, Tepanje in Slovenske Konjice. »Pred kratkim je stekel postopek sklenitve pogodbe z izbranima izvajalcema del, to sta Cestno podjetje Ptuj in sarajevski Euroasfalt, za pogodbeno vrednost 8,69 milijona evrov brez davka. Po sklenitvi pogodbe bo izvajalec uveden v delo, predvidoma v aprilu,« dodajajo na Darsu in še: »V načrtu je tudi rušitev in preureditev cestninskih postaj Pesnica, Dragotinci, Prepolje ter sanacija voziščne konstrukcije priključka Šentilj.«

Rekonstrukcija ceste v primerni dolžini

V zvezi s tem projektom rušitve in preureditve območij cestninskih postaj še pojasnjujejo, da poleg fizične odstranitve posamezne cestninske postaje (nadstrešnic, betonskih otokov, opreme in na nekaterih lokacijah tudi upravnih stavb), izvedejo rekonstrukcija ceste v primerni dolžini. »To sicer predstavlja manjši delež pogodbe in je zadeva opravljena v razmeroma kratkem času. Prizadevamo si, da bo lahko na tem območju promet tekel v prostem prometnem toku s hitrostjo 130 kilometrov na uro,« dodaja Koler.

Tudi ureditev širšeh območja cestninskih platojev

Cestninski platoji oziroma ploščadi so v osnovi zgrajeni za mirujoč promet in geometrijske lastnosti v večini ne omogočajo višjih hitrosti od 60 kilometrov na uro. »Z ustrezno spremembo poteka ceste in ureditvijo njene geometrije (prečni in vzdolžni skloni), ureditvijo odvodnjavanja ter cestno varnostne opreme se bo omogočilo, da bo promet varno potekal tudi z dovoljeno hitrostjo na avtocesti. Sočasno pa se na posameznih območjih čelnih cestninskih postaj uredilo širša območja cestninskih platojev, ki se jim nameni nova funkcionalnost – t. i. točke za nadzor prometa,« je dejal Koler in še, da želijo uporabnikom avtocest s čim manj motnjami prometa zagotoviti čim več obnovljenih odsekov, zato so lani na lokacijah treh cestninskih postaj združili izvedbo z obnovo nekoliko širših odsekov avtoceste.