Maribor

Lent prihodnosti: »Bo s prenovo rečna plovba ukinjena?«

Jerneja Potočnik, 07.10.19 ob 05:00

Obnove so v zadnjem času mariborska stalnica. Pred kratkim se je med aktualnimi projekti tako znašel tudi natečaj za preureditev Lenta ter celotne Dravske promenade, ki je porodil zmagovalni projekt slovenskih arhitektov. Kaj pa na novo podobo pravijo tamkajšnji gostinci, strokovnjaki za turizem, rečni promet ter okoliški prebivalci?

Mariborska občina si je zadala cilj do leta 2021 celostno preurediti Lent in Dravsko promenado, ki bi tako služili turistom in meščanom, združevali pa videz rečne riviere, turističnega bisera in okoliša za kakovostno preživljanje prostega časa. Tako so na občini razpisali natečaj za ureditev Dravske promenade z Lentom ter in nekoliko širši natečaj za preureditev dravskih nabrežij od Malečniškega mostu do Mariborskega otoka.

Dva meseca po objavi natečaja je bil izbran zmagovalni predlog avtorjev arhitekturnega biroja Arrea, ki je navdušil z gospodarnostjo, usmerjenostjo v trajnost in energetsko učinkovitost ter uporabo prijaznih materialov.

Predzgodba

A načrti za obnovo Lenta niso novost, že leta 2010 je obstajala na še enem natečaju izbrana arhitekturna dokumentacija italijanskega biroja Delisabatini Architetti, ki je za svoje delo prejel 630 000 evrov. Načrti so ostali v predalih, denar na računih arhitektov, prenova Lenta pa pri besedah. Zakaj kljub že obstoječim projektom izvesti natečaj ter izbrati novo idejo? Mariborski podžupan, Gregor Reichenberg, ki je tudi sam arhitekt, je namreč presodil, da bi bila izvedba italijanskega predloga za Maribor predraga in tako preprosto neracionalna. Projekt je namreč vključeval ploščad, postavitev katere bi znašala nekaj več kot vrtoglavih 11 milijonov evrov.

Končno prava promenada?

Na novo izbrani projekt ni le slovenski, ampak se prenove Lenta ter Dravske promenade loteva celostno, izvedba pa bo predvidoma zahtevala dobre tri in pol milijone evrov. Predlog arhitekturnega biroja Arrea predvideva ureditev Lenta z novimi tlakovci med Sodnim in Vodnim stolpom, ki bodo simbolno spominjali na nekdanjo peščeno ureditev prostora, urejene pa bodo tudi razširjene stopnice ali t.i. terasaste tribune, ki bodo vodile do rečne gladine. Celoten prostor bo končno prava promenada, namenjena pešcem in kolesarjem, ki bo ob idealni lokaciji za preživljanje prostega časa ponujala priložnosti tudi za prireditve. Ideja obsega še ohranitev dravskih vrb, načrtujejo pa se še nasad drevoreda, postavitev nove brvi čez reko ter ureditev celotne poti ob Dravi, kjer se bodo znašle površine za šport, otroke, družine …

O Lentu skozi oči meščanov

Toda kaj na nove načrte ter na celoten proces obnove Lenta ter ureditve Dravske promenade, ki že več let ostaja zgolj pri besedah, pravijo ti, ki na Lentu živijo – bodisi z gostinsko ali plovbno dejavnostjo, kot stanovalci, turisti, sprehajalci, predvsem pa Mariborčani?

Svetnica mestne četrti Magdalena Jelka Imenšek poudari, da je pri tovrstnih načrtih ključno, da predlog izdelajo naši arhitekti. »Zakaj? Zato, ker najbolje poznajo navade in potrebe vseh nas, ki tukaj živimo,« pripomni. Opaža namreč, da na Lentu starejši sprehajalci pogrešajo predvsem klopi, saj je na obeh bregovih Drave lepo malo posedeti. Novi Lent tako ne sme biti prvenstveno namenjen turistom, saj so ti v Mariboru le kratek čas. »Lent in Dravska promenada naj bosta urejena in prijazna nam in našim otrokom, ki tukaj živimo,« opozori Imenškova.

Brv? Ne, hvala.

Če je prenova Lenta in ureditev dravskega nabrežja več kot dobrodošla, je mnenje Imenškove o načrtih za novo brv, ki bi segala čez reko, povsem nasprotno. »Ljudje na splošno menijo, da več mostov oziroma brvi ne potrebujemo,« pojasni magdalenska svetnica in pripomni, da bi bila verjetno zaradi dodatne brvi ohromljena vožnja po Dravi, gradnja pa bi bila, če zajamemo še stroške vzdrževanja, izdaten zalogaj. »Nujne obnove je sedaj potrebna že Studenška brv, saj je že na videz v slabem stanju. Prav tako je v slabem stanju ograja Starega mostu, barva odpada in načela jo je rja,« zaključi Jelka Imenšek.

Prenova bo še en slabi »unikat«

Da izbrani projekt ni najboljši, meni tudi Marjan Krajnc, prokurist Študentskega servisa Maribor, ki je tudi lastnik slavne ladjice – Dravske vile. »Moja ocena je, da gre še za še eno zelo slabo, sterilno in predvsem neprivlačno rešitev, ki bo velik tujek v prostoru,« pove. »Če bi primerjal rešitve starih mestnih jeder po uspešnih mestih na vseh kontinentih in državah (bil sem v več kot stotih), kjer sem bil, je to še en zelo slab “unikat” ob številnih, ki jih že ima to mesto,« ostro poudari Krajnc. »Uspešna mesta uporabljajo reke za ekonomsko in turistično dejavnost. Maribor je uničil Dravo (in Pohorje) s svojimi “enkratnimi” rešitvami, ki so pisane na kožo enemu ali nekaj posameznikom,« doda in pove: »V primeru Lenta bo Drava žrtvovana za enega ali največ par gostincev, pri čemer je projekt po moji oceni popolnoma brez duše.«

Omeni, da se Maribor vselej primerja z Ljubljano, pri čemer je ta z zanimivimi rešitvami ob Ljubljanici naredila svetovni hit, premalo pa jim je tudi 18 ladjic, medtem ko je v Mariboru skorajda preveč že ena. »Pa še tej je treba preprečiti v celoti plovno pot,« grenko pomisli Krajnc.

Pristanišče na Lentu ali na Koroški?

Marjan Krajnc spregovori tudi o svojih predlogih za Lent: »Lent po mojem mnenju potrebuje prometno zaporo, s tem pa je povezan normalen promet na Koroški cesti. Tudi tam je bil prav tako izgrajen svetovni unikat, ko avtobusi pristajajo na pomolih, betonskih ploščadih, ki so zgrajeni na razširitvah za avtobuse in so velika ovira v prometu.« »V preteklosti je bilo predvidenih več pristanišč, kar bi omogočilo privez in dejavnost več plovilom,« še pove.

Krajnc podobno kot Imenškova zavrača tudi idejo o novi brvi. »Brv se mi zdi popoln tujek v starem mestnem jedru,« meni, »Ta brv dokončno uničuje vsako možnost plovbe, njena uporabnost pa je, ob že obstoječi brvi in starem mostu popolnoma brezsmiselna in brez zaledja uporabnikov, se pravi metanje denarja v Dravo.«

Lent bo sameval

Novi načrti ter Lent in Dravska promenada življenja meščanov ne bodo pretirano spremenili, je prepričan Krajnc. »Moja ocena je, da so te rešitve še bolj tuje Mariborčanom in bo Lent še bolj sameval. Bo pa s ta rešitev “preselila ” obiskovalce v druge dele mesta in Lent še bolj osamila. Odnos mesta do Drave se mogoče najbolj kaže v zadnjem turističnem zemljevidu, ki prikazuje veliko lokalov, ne prikazuje pa priveza na Dravi in ladjice. Tudi v mestu ni niti ene usmerjevalne table za pristan oziroma ladjo,« poudari.

Bo promenada sama sebi namen? »Ta bojazen je popolnoma realna in predvidena rešitev bo k temu močno pripomogla. Tudi preselitev festivala Lent v mestno jedro je eden od unikatov tega mesta, razen v kolikor ni predvidena tudi preselitev privezov na “pomole” na Koroški. To je podobno, kot bi Beneški festival preselili v Pariz,« meni Marjan Krajnc.

Naj bodo rešitve v interesu meščanov

Kaj torej storiti, da se Dravo resnično izkoristi? »Od Amsterdama, Dunaja, Budimpešte, Bratislave Sydneja, Quebecka, Beograda, predvsem pa Ljubljane bi se lahko naučili, kako se poživijo stara mestna jedra. Zaprt promet, več privezov, ureditev parkiranja, ureditev odpiralnih časov, odprava in  ne podaljšanje in podražitev parkiranja (v Portorožu je cena parkiranja ob marini 20 centov, v Ljubljani pred Mercatorjem 10 centov). Seveda so te rešitve v interesu meščanov in ne posameznikov,« svetovljansko predlaga Krajnc.

Razmišljanje o Lentu prihodnosti in Mariboru Krajnc zaključi: »V življenju sem prepotoval vse kontinente, obiskal več kot 100 držav sveta in se zato težko sprijaznim na eni strani s potencialom tudi mojega mesta in Pohorja, na drugi strani pa s katastrofalnimi “unikati”, ki jih vidim tukaj.«

»Upam, da prenova Lenta ne bo še en novi” unikaten dosežek”, kot so dežniki na tržnici, enosmeren promet v smeri urnega kazalca (povsod po svetu poteka v nasprotni smeri), pomoli na glavni mestni vpadnici, nakupovalni center na najlepši mestni lokaciji, dvoetažni most, ki zapira plovnost, prenizka prenovljena brv in mnogi drugi dosežki,« pove Marjan Krajnc.

Stara trta bo s prenovo zasijala

Popolno podporo novim načrtom pa izraža Zavod za turizem Maribor – Pohorje, ki povsem spodbuja ideje in projektne zasnove, ki temeljijo in stremijo k ohranjanju naravne in kulturne dediščine ter so v skladu s pričakovanju turističnega razvoja in trajnostnih usmeritev, kot povedo.

Monika Jurišič Hlevnjak iz Zavoda za turizem Maribor – Pohorje pove: »V sklopu zadevnega projekta bo Hiša Stare trte in s tem najstarejša trta na svetu, ki je največja znamenitost Maribora in širše destinacije, ohranila svojo vidnost in dostopnost. Z urejeno okolico oz. nabrežjem bo Trtina unikatnost še bolj poudarjena, znamenitosti Lenta od Vodnega in Sodnega stolpa pa bodo tako tudi celostno povezane.«

Smrt rečnega prometa?

Možnost novih mostov in brvi na Dravi pa kot problem vidi tudi vodja turistične dejavnosti v agenciji Don Travel, agenciji, ki upravlja tudi z Dravsko vilo, Jasmina Rutar. Pove, da težavo edini ladjici na Dravi mostovi prestavljajo že sedaj, saj lahko Dravska vila plovbo opravlja le od Studenške brvi do dvoetažnega mostu in nazaj. »V primeru, da se bodo na reki zgradili še dodatni mostovi, bo plovna pot ne samo omejena, ampak bo povsem onemogočena,« strah pojasni Rutarjeva in doda: »Pri tem bo naše podjetje seveda utrpelo nenadomestljivo poslovno škodo, saj smo doslej investirali že ogromno finančnih sredstev, najprej v sam nakup ladjice, potem pa še v njeno vzdrževanje, zavarovanje, komunalne storitve in letne pristojbine priveza plovila…« A škode ne bo utrpela le agencija, s predvideno prenovo Lenta, pa tudi z vsemi načrtovanimi mostovi, bo Mestna občina Maribor povsem onemogočila rečni turizem mesta.

»Na plovbo namreč prihajajo turisti iz vseh koncev Slovenije in iz iz tujine, zlasti iz sosednje Avstrije, Italije, Nemčije, Hrvaške, sodelujemo pa tudi z agencijami iz Nizozemske, prevažali smo Angleže, celo Izraelce… Rečni turizem bo tako povsem zamrl, turistom pa bomo lahko odslej ponudili le peš obhode po Lentu!« zaskrbi Jasmino Rutar, vodjo turistične dejavnosti v agenciji Don Travel.

Mariborski rečni promet ljubljanskemu ne seže niti do kolen

Ker se Maribor tako rad primerja z Ljubljano, opiše še rečni turizem slovenske prestolnice. »Medtem ko je MO Ljubljana tako obnovila nabrežje Ljubljanice, da je z obnovo povečala možnost rečnega turizma in se je na ladjice možno vkrcati na različnih lokacijah oz. rečnih pristanih, ki so pod Mesarskim mostom, na Ribjem trgu, na Dvornem trgu, na Špici in na Gallusovem nabrežju,« razloži Rutarjeva. »Leta 2015 je MO Ljubljana občina uredila tudi brežine Gruberjevega kanala ter postavila 2500 m2 novih površin pristanišča z dvanajstimi novimi privezi za rečne ladje, dva komunalna priveza za potrebe gasilcev in policije ter objekt za servis in vzdrževanje plovil. Vrednost projekta je bila 2,7 milijona evrov…« še doda.

Zgodba reke Drave

»To zgodbo najlažje razumemo, če ločeno pogledamo oba njena dela. Za ureditev osrednjega dela »dravske promenade« med Studenško brvjo in vodnim stolpom, je potekal projektni natečaj. To pomeni, da je zmagovalni predlog biroja Arrea za teh 780 metrov rive že dokončen. Njihova rešitev je lepo izčiščena in nevsiljiva. Temelji na enotnem tlaku iz velikih, brušenih betonskih teraco plošč. Te se preko razširjenih stopnic spuščajo do reke Drave, na drugi strani pa prehajajo v obstoječ granitni tlak starega mestnega jedra,« svoj pogled na Lent prihodnosti osvetli Sašo Drobnak, predsednik mestne četrti Center in pojasni, da je ureditev ostalih odsekov več kot 11 kilometrskega »dravskega rekreacijskega načrta« zgolj idejna in nezavezujoča.

Boj za mariborsko obalo

Pove tudi, da je vsak projekt, ki se dotika mariborske reke, še kako dobrodošel: »V Sloveniji lahko naštejemo kar nekaj mest, ki jih prečkajo manjši vodotoki. Samo v Mariboru pa se staro mestno jedro slikovito spaja z našo največjo reko – Dravo. Ker tega potenciala v našem mestu doslej nismo osmislili, si tudi življenja z urejeno »obalo« ne znamo več najbolje predstavljati. Gotovo pa se v državi z uradno 43 km obale, splača boriti za novih, mariborskih 11 km.«

Brv bo služila ljudem, pa rečnemu prometu?

Drobnak o novi brvi ob Starem mostu, ki je bila izbrana na natečaju leta 2010, razmišlja skozi več perspektiv: »Zmagovalci novega natečaja so predlagali zgolj pomik (te iste) brvi nekoliko bolj stran od Starega mostu, tako da bo po novem vzporedna z Dravsko ulico (potekala bo med Hotelom Lent in Restavracijo Orient). Z novo brvjo bodo krožni sprehodi ob reki veliko prijetnejši, ne bo več vzpenjanja po strmih brežinah, marsikomu bo tudi skrajšala pot v šolo, službo ali na tržnico.«

Toda strah za obstoj rečnega prometa tudi ob novi rešitvi ostaja. »Dileme o rečnem prometu so se začele že z izgradnjo Studenške brvi. Na MOM zagotavljajo, da lok nove brvi ne bo nič nižji. Višina bo torej zadoščala za tradicionalno splavarjenje, pa tudi za turistična plovila, kakršna vozijo po Ljubljanici ali beneških kanalih. Ostaja pa vprašanje, kakšne ladje si Mariborčani želimo na naši reki. In tega nas gotovo niso pravočasno vprašali,« pove Drobnak.

»Prebivalci Lenta bodo pridobili urejeno urbano okolje, izgubili pa nekaj parkirnih mest, ki jih večinoma niti ne zasedajo sami,« meni Sašo Drobnak, predsednik mestne četrti Center. »Če bo MOM poleg načrtovanih gradbenih del imela posluh tudi za vsebine, kot so splavarjenje in rečni promet, kopališča, učne poti, pasji park, rečni ribolov, počivališče za avtodome, otroška igrišča in podobno, bo dravska obala postala magnet tako za Mariborčane, kot za domače in tuje turiste,« še pove.

Mariborske sanje – rečno kopališče

Idej, ki bi lahko poskrbele za Lent in Dravsko promenado prihodnosti ne zmanjka, ena od prevladujočih je predvsem kopališče, ki ga omeni tudi Drobnak: »Maribor si zasluži sodobno rečno kopališče, ki bi ga bilo smiselno umestiti v bližino Koloseja ali na kako drugo primerno lokacijo. Če se bi pri tem zgledovali po kopališčih v Berlinu ali Kopenhagnu, bi brez dvoma dobili tudi novo turistično atrakcijo.«

Potrebujemo več ko le Lent

A usmeritev zgolj v prenovo promenade Lenta je preozka, zaključi Drobnak in pove, da bi celotno mesto potrebovalo nekakšno veliko promenado. »Na območju Mestne četrti Center, manjkajo za pešce in kolesarje varne povezave med starim mestnim jedrom in Mestnim parkom. Načrtovana prenova promenade v Mestnem parku tega problema ne rešuje. Sočasno z njo bi bilo potrebno spremeniti tudi prometni režim in omejiti parkiranja na Trubarjevi, Tyrševi, Ul. heroja Tomšiča in Gregorčičevi ulici. Vso mesto pa potrebuje nekakšno »veliko promenado«, ki bi Mestni park povezala z Lentom, desni breg Drave pa še naprej z Magdalenskim parkom, Parkom mladih in drugimi zelenimi površinami v zaledju mesta,« našteje.

Pa gostinci? Ti nove rešitve le veselo pozdravljajo. Bomo torej našli srednjo pot, ki ne bo brv, ampak bo služila tako prebivalcem, turistom, rečnemu prometu kot gostincem? Morda novi natečaj?

Ne le posamezni deli, obnovo potrebuje cel Maribor

Drobnak trenutno dogajanje v procesu prenove Lenta vidi kot dobrodošlo, toda le dokler zaradi njega ne trpijo drugi pomembni projekti in akcije. »Center Maribora je veliko več kot samo Lent in Drava. Za primer vzemimo Mestni park, ki nujno potrebuje nov akvarij in terarij. Morebitna selitev le-tega na Lent, bi naš osrednji park nepopravljivo osiromašila v korist prihajajoče dravske promenade. Podobno je s posebno proračunsko postavko za prenovo malih ulic in prehodov. Nič ni narobe, da se županu mudi s prenovo Mesarskega in morda še kakšnega od njemu ljubih prehodov na Lentu,« komentira Sašo Drobnak in nadaljuje:

»Nesprejemljivo pa je, da se ob tem ne najde denarja za ureditev višje ležečega prehoda med Koroško in Orožnovo ulico ter prenovo Lekarniške in Barvarske ulice, ki jo je obljubljal že prejšnji župan. Razvoj Centra in vsega mesta mora biti čim bolj skladen in na to je treba opozarjati še preden bo prepozno.«