Ljudje, ki pridejo v integracijsko hišo v Mariboru, vsaj en mesec živijo brez denarja, saj toliko časa traja, da dobijo prvo nakazilo socialne pomoči. Kot smo že poročali, se je najmanj dvema družinama iz Iraka in Sirije, minuli mesec zgodilo, da so ob preselitvi iz azilnega doma v integracijsko hišo občutili lakoto. A zakaj? Ker se je država odločila, da ne bo poskrbela za njih. Ministrstvo za notranje zadeve je namreč ob splošni zaostritvi azilne zakonodaje »pomoč za premostitev« ukinilo. Vsaj mesec dni tako begunci niso imeli niti za mleko ali kruh.
Mesec, dva, tri brez vsega
»Ljudje, ki pridejo sredi meseca, so preseljeni v integracijsko hišo, torej komaj naslednji mesec, nekje okoli petnajstega, dvajsetega dobijo denar,« pojasnjuje Nina Mavrin iz Slovenske filantropije. V tem času pa so se primorani znajti po svoje. »So ljudje ostali brez hrane in brez tistih osnovnih življenskih stvari, ki pa so jim potrebne in pustit nekoga mesec, dva, tri brez vsega se mi zdi totalno nesmiselno,« dodaja Barbara Novak iz humanitarne organizacije Ni-Lu.
Nasmeh so beguncem na obraz vrnili dobri ljudje
Barbara Novak, ki je bila aktivna v pomoči prebežnikom, že med samim begunskih valom, tudi zdaj ne more, da bi stala križem rok. »Ljudje so zelo srečni z vsem karkoli dobijo. Ne iščejo nekih posebni stvari, ampak tiste osnovne stvari za življenje. To so kruh, mleko, jogurt. Seveda, pa so tu otroci, čokolade se zelo veselijo pa kakšnega bombona, žvečilnov pa absolutno,« opisujejo veselje otrok v humanitarni organizaciji Ni-Lu.
»To ni življenje«
Ob pomoči slovenske filantropije in drugih humanitarnih društev so zdaj preskrbljeni. »Menimo, da ko si ti vržen v neko tako situacijo, si zaslužiš neko dostojno življenje in to ni življenje, da boš prosil isto sekundo za hrano in za ne vem, neke osnovne potrebščine,« še dodajajo v Slovenski filantropiji, a hkrati opozarjajo, da bi se morala poiskati sistemska rešitev, saj begunci v našo državo še vedno prihajajo. Trenutno sta v Mariboru dve družini se pa jih v kratkem pričakuje še več.
