Kurilna sezona za leto 2018/2019 se je pričela že konec septembra, natančneje 27. septembra, ko so bili izpolnjeni pogoji, ki zahtevajo, da je zunanja temperatura tri dni zapored pod 12 stopinjami Celzija. Lani se je le-ta pričela nekoliko kasneje, in sicer 6. oktobra.

Na Energetiki Maribor za zdaj še ne morejo govoriti koncu kurilne sezone, saj je ta odvisna izključno od vremena. “Za zdaj se objekti še ogrevajo, dosedanje kurilne sezone pa se še nikoli niso zaključile meseca marca. Lahko pa z veliko mero gotovosti trdimo, da se bo ogrevanje objektov vršilo še v mesecu marcu 2019,” pojasnjuje Alan Perc, direktor Energetike Maribor. Vprašanje vremena pa nato ostane za vremenarje, ki pa tako točno in tako vnaprej, žal ne morejo napovedati. “Ogrevanje oz. ne-ogrevanje objektov v Mariboru pa seveda ni vezano na kurilno sezono, ampak se lahko na željo odjemalcev v vsakem trenutku prekine oz. ponovno vzpostavi,” še pojasni Perc.

Nadpovprečno topli meseci bodo vplivali na poslovne rezultate

Pri Energetiki še poudarjajo, da je bila poraba toplote za ogrevanje objektov praktično premo sorazmerna s temperaturnim primankljajem primerjanih obdobij v letošnjem in lanskem letu. “Letošnji temperaturni primanjkljaj je cca. 5% nižji kot lanski v enakem obdobju. Sorazmerno temu so tudi porabe objektov za ogrevanje. Kako se bo letošnje kurilna sezona odvijala do meseca aprila, ko se po navadi kurilne sezone zaključijo (vsaj do-sedanje so se zaključile v mesecu aprilu) je težko napovedati,” še pojasnjujejo na Energetiki.

Napovedujejo sicer, da bo po vsej verjetnosti kurilna sezona glede na nadpovprečno topel začetek meseca marca nekoliko šibkejša od povprečne kurilne sezone zadnjih 10 let. Veliko odstopanje v kurilni sezoni v drugem delu sezone, torej februar in marec, bo vplivalo tudi na slabši poslovni rezultat podjetja v poslovnem letu 2019.

Cena toplotne energije se je nekoliko dvignila

V letošnji kurilni sezoni se je povprečna cena toplotne energije glede na lanski februar dvignila za približno 23 odstotkov. “Gre za posledico dviga cen vhodnega energenta, torej zemeljski plin,” pojasnjuje Perc ter doda, da se je letni strošek ogrevanja, upoštevajoč ceno februar 2018 – februar 2019 spremenila za približno 15 odstotkov.

Ker se je veliko govorilo tudi o višjih februarskih položnicah, smo povprašali tudi čemu tako. Pri Energetiki pojasnjujejo, da je višina računa za ogrevanje za končnega odjemalca odvisna od številnih dejavnikov. “December in januar letošnje kurilne sezone sta bila v primerjavi z lansko, za 5 in 20 odstotkov hladnejša,” pove Perc ter doda, da na višino položnic vpliva tudi razdelitev porabe toplote med posamezne etažne lastnike, prav tako pa je treba upoštevati ceno porabljene toplote, ki se spreminja.

“V praksi lahko za enaka stanovanja nastanejo zelo velike razlike v strošku ogrevanja že v enakem objektu, še večje pa med enako velikimi stanovanji različnih objektov,” pojasnijo pri Energetiki, kjer povprečne stroške ogrevanja posameznih objektov tudi objavljajo na svoji spletni strani. “Je pa s stroški tako, na veliki zvon jih obešajo predvsem nadpovprečno veliki porabniki toplote v ojektih, tisti z nadpovprečno nizkimi stroški pa o tem ne govorijo. Nekje vmes pa je povprečje,” poudari Alan Perc.