K ločenemu zbiranju odpadkov smo zavezani vsi povzročitelji. Tako nam zapoveduje zakonodaja in lokalni odloki. To pomeni, da mora vsak, ki proizvede odpadek, odgovorno poskrbeti, da odpadek odloži v tisto posodo, ki je namenjena tej vrsti odpadka. V gospodinjstvih ločujemo biološke odpadke, odpadno embalažo, papir in steklo, za ostale odpadke, ki nastajajo vsakodnevno, pa je tukaj črna posoda za mešane komunalne odpadke. Medtem ko v primestnih občinah tudi embalažo in ponekod tudi papir ločujejo kar v gospodinjstvih, imamo v Mariboru za papir, embalažo in steklo nameščenih več kot 900 ekoloških otokov. Ločeno pa zbiramo tudi druge vrste odpadkov — npr. kosovne (ki sodijo v zbirne centre), nevarne (ki sodijo v zbirne centre) … To je torej ločeno zbiranje odpadkov, pojasnijo na Snagi Maribor.

Reciklaža doma praktično ni mogoča

Reciklaža pa pomeni, da odpadek predelamo tako, da iz njega nastane nova surovina, polizdelek ali podobno. Definicija nam torej že pove, da doma težko recikliramo. Še najboljši približek reciklaži je izmenjava oblačil, ki jih podarimo sorodnikom, prijateljem, humanitarnim organizacijam, ker jih sami več ne nosimo ali so nam premajhna. Sicer pa v gospodinjstvih odpadkov ne recikliramo. To počnejo komunalna podjetja, ki so zadolžena za odvoz odpadkov, obdelavo in odstranjevanje. Vse te procese plačamo uporabniki s položnico. In kaj se dogaja v posameznem procesu?

– V procesu zbiranja s smetarskimi vozili in kesoni pobiramo odpadke oz. kot še zmeraj radi rečemo «vozimo smeti». Ta proces je zaradi porabe goriva in dragih vozil tudi najdražji.
– V procesu obdelave odpadkov se običajno v sortirnicah odpadki ločijo po vrstah. Tisti, ki so uporabni za sekundarne surovine, gredo v prodajo na trg sekundarnih surovin, tissti, ki so neuporabni, pa gredo na odlagališča.
– V procesu odstranjevanja preostanek odpadkov, ki niso uporabni za sekundarne surovine ali za energetsko izrabo, zakopljemo v zemljo. V ta proces mora biti vključena čim manjša količina odpadkov, saj Evropska unija že omejuje uporabo odlagališč, kar se za 21. stoletje, v katerem živimo, tudi spodobi. Zaradi izjemnega obremenjevanja okolja z odlaganjem odpadkov, je tudi ta faza zelo draga.

Sortirani odpadki bodo zelo čiste frakcije

In kaj pri vsem tem za Maribor pomeni sortirnica? Na Snagi Maribor pojasnjujejo: “Trenutno odpadke, ki jih zberemo, predamo naprej. Torej jih ne sortiramo (ne izvajamo obdelave niti odstranjevanja), zato tudi ne moremo z odpadki nič zaslužiti, saj ne sortiramo med neuporabnim in sekundarnimi surovinami. S sortirnico bo to drugače. Vsi zbrani mešani komunalni odpadki bodo sortirani, stroji bodo iz njih izločili uporabne materiale, ki jih bomo prodajali. S tem bomo ustvarili dodatne prihodke in srednjeročno bomo lahko na račun tega znižali tudi stroške (tudi zneske na položnicah). Zakaj je torej še zmeraj potrebno ločevati odpadke? Ker so tehnologije različne in različna je tudi njihova zmogljivost. V Mariboru bomo imeli najsodobnejšo in zato bodo sortirani odpadki zelo čiste frakcije (z drugimi besedami, bodo zelo uporabni), vseeno pa smo še zmeraj zavezani državni in evropski zakonodaji, tako da se od ločevanja odpadkov tako hitro ne bomo poslovili, kljub temu, da jih bomo 77 % reciklirali.”