Kako zdravi smo v Mariboru, Dupleku, Šentilju in ostalih okoliških občinah? Najnovejši podatki kažejo, da je zdravje Slovencev vedno boljše, saj se beleži vse manj primerov astme pri mladih, dodeljuje pa se tudi manj zdravil za povišan krvni tlak in duševne težave. Vseeno pa problematika rakavih obolenj, sladkorne bolezni in vožnje pod vplivom alkohola ostaja …

Nacionalni inštitut za javno zdravje je nedavno predstavil najnovejše podatke o zdravju v slovenskih občinah. Podatke so zbirali že peto leto zapored, z njihovo pomočjo pa so za vsako slovensko občino pripravili zbir informacij o zdravju v obliki preglednih grafikonov in infografik. Tako je mogoče opaziti, da je zdravje Slovencev na nekaterih področjih precej boljše – vse manj je bolnišničnih obravnav zaradi astme pri otrocih in mladostnikih, manj je primerov klopnega meningoencefalitisa, dodeljuje se manj zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka in duševnih težav, zmanjšuje se stopnja novo odkritih rakov debelega črevesa in danke … Nekatere druge vrste rakavih obolenj pa žal ostajajo na enaki stopnji, število primerov nekaterih pa se celo povečuje.

Daljše življenje, a več sladkorne bolezni, kapi in rakov

Vztraja tudi trend zmanjševanja umrljivosti, kar je mogoče pripisati zgodnjemu preprečevanju umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni in rakavih obolenj ter manjšemu številu samomorov. Pohvalna je tudi ugotovitev, da se je pri nas občutno zmanjšalo tudi število bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, povzročenih zaradi pretiranega pitja alkohola, pri tem pa število nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji žal ostaja enako visoko.

Visok je tudi delež prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni, več pa je tudi srčnih kapi, zlomov kolkov in novih, nemelanomskih kožnih primerov raka. So pa prebivalci slovenskih občin vse bolj ozaveščeni o pomenu preventive in preventivnih programov, kot sta DORA in SVIT, ki se jih radi udeležujejo.

Naj omenimo še najmlajše državljane, saj sta njihova telesna pripravljenost in vsesplošno zdravstveno stanje v kar 100 slovenskih občinah nad slovenskim povprečjem, kljub temu, da se je število prekomerno prehranjenih osnovnošolskih otrok nekoliko povečalo – takih je kar 24,5 % slovenskih osnovnošolcev.

NIJZ opaža tudi trend naraščanja bolniške odsotnosti, ki se je v povprečju zvišala s 13,7 na 16,4 dni na zaposlenega prebivalca. Naj omenimo še najmlajše državljane, saj sta njihova telesna pripravljenost in vsesplošno zdravstveno stanje v kar 100 slovenskih občinah nad slovenskim povprečjem, kljub temu, da se je število prekomerno prehranjenih osnovnošolskih otrok nekoliko povečalo – takih je kar 24,5 % slovenskih osnovnošolcev.

V to, kako zdrave so naše občine, smo se poglobili tudi mi in izbrali najzanimivejše podatke za Maribor, Duplek in Šentilj.

Mariborčani manj na bolniški, a z več zdravili za sladkorno bolezen

Zdravstveni izvidi Mariborčanov kažejo, da v primerjavi s preostalimi Slovenci redkeje izostajajo z dela, si redkeje zlomijo kolk, manj pogosto uporabljajo možnost pomoči na domu ter prejemajo več zdravil za sladkorno bolezen kot povprečna slovenska občina. Maribor izstopa tudi po nizki stopnji bolnišničnih obravnav zaradi prometnih nezgod, nižje od slovenskega povprečja pa je tudi število prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji.

V Dupleku manj prometnih nezgod in srčnih kapi

Podatki o zdravju občine Duplek kažejo podobno, kot NIJZ ugotavlja za področje celotne Slovenije – delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka ali sladkorne bolezni je blizu slovenskega povprečja, podobno povprečen je tudi delež uporabnikov pomoči na domu. Se pa lahko Duplek pohvali s stopnjo bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi, ki je nižja od povprečja, prav tako pa je občutno nižje tudi število udeleženih v prometnih nezgodah. Žal pa je raziskava zdravja v Dupleku zaznala nadpovprečni prometnih nezgod, ki so jih povzročili alkoholizirani povzročitelji.

Šentilj z nadpovprečnim fitnesom otrok

Če se lahko Mariborčani pohvalijo s podpovprečnim izostajanjem z delovnega mesta, to za prebivalce Šentilja ne velja, saj bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev traja povprečno 18,1 koledarskih dni na prebivalca na leto. Kljub temu pa zdravstveni podatki kažejo, da si prebivalci Šentilja v povprečju redkeje zlomijo kolk, fitnes šentiljskih otrok pa je precej nad slovenskim povprečjem. Tako kot v občini Duplek je tudi v Šentilju mogoče zaznati nadpovprečni delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji, je pa zato poškodb zaradi prometnih nesreč, ki potrebujejo obravnavno v bolnišnici, manj kot drugod.

Podatke za druge slovenske občine je mogoče najti na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.