Brane Legan, AMZS inštruktor varne vožnje, pravi, da ima vsak letni čas posebnosti tudi z vidika vožnje in varnosti v prometu, a jesen prinaša nižje temperature, več padavin in krajše dneve, zato je zaželeno, da so vozniki v takšnih razmerah zelo pozorni.

Zakonsko obvezna uporaba zimske opreme na vozilih na slovenskih cestah se nezadržno bliža, medtem pa lahko že jesensko vreme, ki ga običajno zaznamujejo tudi večja nihanja temperatur, občasne padavine in krajši dan, voznikom na njihovih vsakodnevnih poteh predstavljajo določene pasti.

Vozne razmere se v tem letnem času lahko v trenutku spremenijo

Spremenjeni pogoji na cesti lahko vožnjo precej poslabšajo, pravi Brane Legan, AMZS inštruktor varne vožnje, saj: »Vsak letni čas ima posebnosti tudi z vidika vožnje in varnosti v prometu. Jesen prinaša nižje temperature, več padavin in krajše dneve, a če so vremenske razmere dobre, je jesen izza volana lahko lep in prijeten letni čas. Treba je vedeti, da se lahko vozne razmere v tem letnem času v trenutku spremenijo, saj lahko pripeljemo še iz suhe ceste in skoraj poletnih temperatur v namočeno cesto z lužami in temperaturami blizu ledišča. Če k temu dodamo še listje in drugo umazanijo na cestah, moramo biti vozniki jeseni zelo pozorni.«

Zaželen pravočasen preventivni pregled vozila

Voznikom svetuje, da spremljajo vremenske napovedi in stanje na cestah, saj se lahko na ta način ustrezno pripravijo na vožnjo oziroma jo prilagajajo prometnim, okoljskim in vremenskim situacijam.

Brane Legan: »Vozne razmere se v tem letnem času v trenutku spremenijo, saj lahko pripeljemo še iz suhe ceste in skoraj poletnih temperatur v namočeno cesto z lužami in temperaturami blizu ledišča.«

»Stalna naloga vsakega voznika ali voznice je, kako najbolj varno premagovati deževna, meglena pa tudi suha, sončna ali oblačna območja v stalni povezavi različnih obdobjih dneva, ko so tudi temperature različne, saj so jutra že lahko precej bolj mrzla. Če pozna vrsto nameščenih pnevmatik in v kakšnem stanju sta globina profila ter tlak, ali brisalci dobro opravijo svoje delo skupaj z napravo za močenje vetrobranskega stekla, če sistem ogrevanja, hlajenja, odroševanja ali odmegljevanja vseh steklenih površin deluje, kot je treba, če delujejo vse luči, bo vožnja udobna in varna. Svetujem pravočasen preventivni pregled vozila, ki pokaže morebitne posebnosti oziroma pomanjkljivosti. Če morebitne napake na vozilu niso odpravljene, je lahko tveganje za prometno nesrečo ob prehodu v zimsko obdobje, ko vozne razmere postajajo vse zahtevnejše, veliko večje,« poudarja Legan.

Brane Legan: »Megla v kombinaciji s preveliko hitrostjo in premajhno varnostno razdaljo je najpogostejši vzrok za avtocestna verižna trčenja.«

Sicer pa so za prometno varnost, dodaja, odgovorni vsi udeleženci v prometu, tudi pešci in kolesarji, ki bi morali ob vse krajših dnevih in slabši vidljivosti zaradi dežja, megle, oblačnosti, s svetlimi oblačili in odsevnimi predmeti poskrbeti, da jih vozniki pravočasno opazijo.

Prvo pravilo pri zmanjšani vidljivosti je prilagoditev hitrosti

Ker je v jesenskih mesecih pogost »spremljevalec« voznikov megla, ki za zanje pomeni predvsem slabšo vidljivost, v kombinaciji s preveliko hitrostjo in premajhno varnostno razdaljo pa je najpogostejši vzrok za avtocestna verižna trčenja, inštruktor varne vožnje razloži, da je prvo pravilo pri zmanjšani vidljivosti prilagoditev hitrosti. »Če vidite le 50 metrov pred sabo, ne smete voziti hitreje od 50 kilometrov na uro, saj je to meja, pri kateri se še lahko varno ustavite, če naletite na oviro ali nezgodo pred vami. Če je vidljivost še slabša, je treba še upočasniti tudi na 30 kilometrov,« še opozarja Legan in svari, da je pomemben element varne vožnje tudi varnostna razdalja.

Brane Legan: »Splošno pravilo je, da naj bo varnostna razdalja enaka vidljivosti; če vidimo le 100 metrov daleč, naj bo varnostna razdalja do avtomobila spredaj tolikšna, da še vidimo njegove luči.«

In kako voziti v megli? Najprej je treba prižgati zadnjo meglenko (ali meglenki), a le, če je vidljivost slabša od 50 metrov. »Na odsekih brez megle zadnjo meglenko spet ugasnemo, saj slepi voznika za nami. Meglenki spredaj pa sta namenjeni vozniku, da torej bolje vidi naprej. To velja le ponoči oziroma v mraku in pri gosti megli (vidljivost manj kot 50 metrov), saj prižgani meglenki podnevi ali celo pri dobri vidljivosti pa veljata za prekršek,« je dejal Legan.

Pogosta reakcija je sunkovito zaviranje

V zvezi z meglo je po njegovem treba še zlasti izpostaviti meglene pasove, ki se lahko pojavijo dokaj nenadoma. Vsak, ki spremlja situacije pred seboj, bo to opazil, pravi, in tudi predvidel ter bo že pred vstopom v tako območje ustrezno zmanjšal hitrost, v nadaljevanju vožnje v takem območju pa bo glede na vidljivost tudi stalno prilagajal hitrost.

Brane Legan: »Za prometno varnost, dodaja, odgovorni vsi udeleženci v prometu, tudi pešci in kolesarji, ki bi morali ob vse krajših dnevih in slabši vidljivosti zaradi dežja, megle, oblačnosti, s svetlimi oblačili in odsevnimi predmeti poskrbeti, da jih vozniki pravočasno opazijo.«

»Če nekoga tak vremenski pojav preseneti, pa lahko vzrok iščemo v nezadostni pozornosti (uporaba mobilnega telefona je pogost vzrok) in sprotnem (ne)spremljanju tako prometa kot okolice. Pogosta reakcija pri takih voznikih ali voznicah je sunkovito zaviranje, kar za njim vozečim voznikom povzroči presenečenje in s tem verižno reakcijo nenadnih zaviranj, največkrat pa je nato rezultat trčenje več vozil,« je sklenil Legan.