Odvetnik Franci Matoz in urednik portala Pozareport Bojan Požar sta po napovedih na ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo investicije na območju občine Hoče-Slivnica s predlogom za zadržanje zakona. Magna bi morala lokacijo poiskati na obstoječih industrijskih lokacijah.
V imenu treh kmetov
“Ocenjujemo, da gre za grob poseg v lastninsko pravico ljudi, ki so tam lastniki nepremičnin. Menimo, da je država s t.i. lex Magno kar sama določila, da gre za javni interes, čemur nasprotujemo, saj menimo, da ta vsaj v smislu ustave ni izkazan,” je pojasnil Matoz, ki je pobudo vložil v imenu treh kmetov, ki bodo po tem zakonu razlaščeni, in v Požarjevem imenu, ki je lastnik nepremičnine v tej občini.
Po Matozovih besedah v pobudi napadajo tiste člene zakona, ki govorijo o razlastitvi, saj je država po hitrem postopku sklenila, da bo lastnike nepremičnin razlastila, in jim odvzela tudi pravico do pritožbe v primeru, da do razlastitev pride. Vložili so tudi predlog za začasno zadržanje zakona, in sicer zato, ker so v zakonu predvideni zelo hitri postopki in če bi bili izpeljani, zemljišč ne bi mogli več vrniti, je pojasnil.
Zakaj želijo v Hoče?
Požar je povedal, da se je pobudi pridružil simbolično, saj njegova nepremičnina ni v vplivnem območju. A ga zlasti v luči nedavne nesreče v Kemisu skrbi, ker bo šlo pri Magnini investiciji za lakirnico, ki je “najbolj strupeni del avtomobilske industrije”.
Čudno se mu zdi, da se Magna ni odločila za druge, na Štajerskem ponujene industrijske lokacije – ali za Metalno Tam ali Kidričevo. “Maribor 10 kilometrov stran ponuja industrijska zemljišča. Imam vso dokumentacijo, Magna jim ni niti odgovorila. Sem hočejo zato, ker je to za njih ceneje,” je povedal Požar.
Matozu se zdi nesprejemljiv koncept posamičnih zakonov in vrstni red, torej najprej zakon in nato sprejemanje občinskega prostorskega načrta. “Sploh ni strokovne ocene primernosti in ustreznosti lokacije ter tega, ali se lahko gradi kje drugje – tu gre za načelo sorazmernosti, saj ne morete graditi na najboljših kmetijskih zemljiščih, če imate na razpolago veliko primernejših industrijskih objektov ali zemljišč,” je dodal.
V prvi fazi lakirnica
Delovna mesta po njegovem so v javnem interesu, a ima država zanje druge predpise, podpore. “Če bi država pred leti pomagala Pipistrelu, bi imeli sedaj več in boljših delovnih mest,” je še menil, medtem ko je Požar kot nesprejemljivo navedel tudi to, da “država multinacionalko vabi s posebnim zakonom in jo postavlja v privilegiran položaj v primerjavi z drugimi podjetniki tudi slovenskimi”.
DZ je ta zakon potrdil sredi decembra lani. Ključen del so določbe o pridobivanju zemljišč, po katerih je ob nezmožnosti dogovora predvidena razlastitev lastnikov zemljišč. Za investicijo Magne Steyr na tem območju je vlada že sklenila dodeliti 18,6 milijona evrov finančne spodbude. Ta naj bi v prvi fazi zgradil lakirnico za avtomobilske karoserije in na podlagi skoraj 147 milijonov evrov vredne investicije sprva zaposlil 404 ljudi.
Minister o pomenu vložitve pobude
Minister Zdravko Počivalšek pa je po vložitvi pobude za oceno ustavnosti zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo investicije na območju občine Hoče-Slivnica s predlogom za zadržanje zakona izrazil upanje, da ta zakon v smislu razlastitev sploh ne bo potreben. Dogovore z lastniki zemljišč končujejo, prisluhnili so tudi civilni iniciativi, je dejal.
“Imamo posluh za vse, ki so dobronamerni, na koncu smo pristali na to, da se z nadomeščanjem kmetijskih zemljišč izognemo poseku gozda, nimamo pa posluha za tiste, ki po naročilu drugih z ljubljanskimi močvirniki rušijo ta projekt in želijo sesuti delovna mesta v Mariboru,” je ob robu današnje investicijske konference v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije dejal minister za gospodarstvo in tehnološki razvoj.
STA