Sklep o prepovedi plastičnega pribora je bil sprejet že lani, 560 poslancev je glasovalo za sporazum s Svetom EU, 35 proti, 28 pa se je glasovanja vzdržalo. V EU bodo do leta 2021 prepovedani plastični pribori za enkratno uporabo (vilice, noži, žlice in jedilne paličice), plastični krožniki za enkratno uporabo, plastične slamice, plastične vatirane palčke, plastične palice za balone ter oxo-biorazgradljiva plastika in posode za hrano in kozarci iz ekspandiranega polistirena.

Zakaj ravno ti izdelki?

Na evropski ravni se izvaja monitoring morskih odpadkov; direktiva je prepovedala vse tiste izdelke, ki se najpogosteje znajdejo med njimi. Plastika namreč predstavlja več kot 80-odstotkov morskih odpadkov, izdelki, ki jih direktiva prepoveduje, pa predstavljajo skoraj tri četrtine tega deleža.

Komisija je za zdaj na seznam uvrstila le tiste izdelke, za katere ocenjujejo, da imajo na trgu že cenovno dostopne oziroma bolj trajnostne alternative. V več lokalih sedaj ponujajo denimo papirnate slamice, bolj za domačo uporabo pa so primerne tudi slamice iz katerih lahko pijemo večkrat. Takšne so recimo jeklene, ali pa biorazgradljive slamice iz trstike, ki jih izdelujejo tudi v Sloveniji.

Slamice iz papirja niso funkcionalne

Veliko mariborskih gostincev se že odloča za zamenjavo plastike z drugimi, okolju prijaznejšimi izdelki. V več lokalih je mogoče videti papirnate slamice, ki pa, ko opažajo lastniki sami, niso funkcionalne. Lena Zdovc iz restavracije Fudo pravi, da so pri njih plastiko v glavnem že ukinili in slamice nadomestili s papirnatimi: »Sigurno je dobro, da se začne ta iniciativa, a sama bi raje postregla pijačo brez slamice, kot pa s papirnato, saj so zelo neuporabne. Zmočijo se in veliko ljudi te slamice kar zavrne, saj je iz njih zelo težko piti, ker razpadejo.«

Enakega mnenja je lastnica lokala Nana, Devana Blakaj: »Kolikor je le možno uporabljamo papirnate slamice, čeprav so zelo nepraktične. Trudimo se, da slamice uporabljamo čim manj, papirnatih v prihodnosti zagotovo ne bomo uporabljali, če bodo sestavljene enako kot sedaj. Pijača ima zaradi njih pookus, hkrati se razkrajajo – spodnji del slamice razpade, skozi njih se ne da piti. Plastične v tem trenutku uporabljamo kolikor je potrebe, izključno na zahtevo gosta.«

Drugih alternativ še ne poznajo

Med papirnatimi in plastičnimi slamicami je tudi velika razlika v ceni: »V ceni je velika razlika, papirnatih slamic dobimo v paketu okoli 20 in stanejo za dober evro več od paketa plastičnih slamic, ki jih je v paketu 50. Drugih alternativ še ne poznamo,« razlaga Lena Zdovc.

Takšna razlika v ceni bi se izplačala, če bi bile te slamice funkcionalne: »Tudi sama sicer želim ohranjati čist planet in se navaditi na novosti, a tukaj bodo morali dobavitelji najti alternativo, ki bo sprejemljiva za gostince. Raje bi videla, da grejo iz prodaje plastenke in bi jih zamenjala steklena embalaža, kot pa slamice, ki so manjše in jih je lažje razgraditi,« meni Blakajeva.

Opazili smo, da papirnate slamice uporabljajo tudi v več drugih lokalih v Mariboru:

Goste bodo navadili na pijače brez slamic

Lastnici Nane so slamice za večkratno uporabo poznane, a se ji za lokal ne zdijo primerne iz higienskih razlogov: »Ob umiku plastičnih slamic bomo zato poskušali goste navaditi, da pijače pijejo brez slamic. Gin tonici se sedaj že večinoma pijejo kot koktejli, brez slamic, problem je recimo kakšna pina colada ali smoothieji – ne vem, kaj bomo tukaj naredili, iščemo plan B. Ampak pralne slamice se mi zdijo zaradi higiene sporne, če sklepam po sebi – sama si ne bi želela piti preko takšne slamice, zato jih tudi svojim gostom ne želim ponuditi.«

Papirnate slamice ponujajo tudi v mariborskem lokalu Luft.

Pri gostih opažajo večjo okoljsko ozaveščenost

Gostinci pravijo, da gostje v lokalu na plastične slamice večkrat opozorijo ali jih negativno komentirajo. Do začetka veljave direktive je sicer še nekaj časa, a iniciativa že teče v pravo smer. V Kavarni Ploj na primer za zdaj še uporabljajo plastične slamice, a jih bodo, kot pravi Tomislav Dražič, kmalu zamenjali: »Vidimo, da se vse premika v tej smeri, zato jih bomo tudi sami umaknili, najboljša alternativa pa tudi nam še ni poznana.«

Zakonodaja, ki prepoveduje zgoraj naštete plastične izdelke bo znižala stroške okoljske škode za 22 milijard evrov – to so ocenjeni stroški plastičnega onesnaženja v Evropi do leta 2030. Med razpravo lanskega oktobra, je tedanja evropska poslanka Romana Tomc dejala:

 »Utapljamo se v plastiki, uporabljamo jo tudi tam, kjer njena uporaba nima nikakršnega vzdržnega razloga. Odvržena plastika, ki konča na obalah oceanov, povzroča veliko okoljsko škodo, hkrati pa pomeni veliko izgubljenih milijonov za industrijo, ker se ne reciklira. Ozaveščanje o škodi, ki jo povzročamo okolju, lahko še bistveno izboljšamo. Mogoče se zdi danes nepredstavljivo, da bi opustili uporabo plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. A tudi včasih smo se v avtomobilih vozili nepripeti in do spremembe te kulture niso pripomogle le kazni, temveč tudi obširne kampanje o škodljivih posledicah tega početja.«

Podatki iz lanskega leta tudi kažejo, da slovenski potrošniki kupujejo bistveno manj plastičnih produktov za enkratno uporabo, povečala pa se je prodaja izdelkov, ki so alternativa plastiki.