Številna zemljišča in prostori po mestu niso v lasti Mestne občine Maribor, pač pa raznih ministrstev ali državnih podjetij. Problem nastane tedaj, ko bi se na omenjenih mestih moralo kaj spremeniti, a za slednje MO Maribor zaradi državnih lastništev nima pristojnosti. V zadnjem času smo veliko pisali o propadanju Piramide, ki je zaradi razparceliranosti in zagonetne zakonodaje ujeta v primežu državnih struktur, ki zanjo nočejo ali ne morejo poskrbeti. Podobno je tudi z zemljiščem v Mestnem parku, kjer stojijo degradirani bazeni. Nekaj poletij zapored je tam obratoval lokal Zelena nit, sedaj to več ne bo možno. Da ne omenjamo nekdanjih mestnih kin, Partizana in Udarnika, ki prav tako nista v lastništvu Mestne občine Maribor. Ali pa banalen primer divjega parkinga za Srednjo oblikovalsko šolo, na katerem Mestna občina sploh nima pristojnosti.

Država si lasti arheološko najdbišče na Piramidi, zanj pa ne poskrbi

Vodstvo občine si vsekakor prizadeva za vzpostavitev nekakšne turistične cone na mariborski Piramidi; to so dali jasno vedeti z obiskom podžupana Gregorja Reichenberga na okrogli mizi v Salonu uporabnih umetnosti pred mesecem dni. “Mi si absolutno želimo prevzeti lastništvo nad Piramido, a nam je to zaradi trenutne pravne ureditve onemogočeno,” je pojasnil tedaj in dodal, da je absurdno, kako mora Nigrad plačevati stavbno pravico državi celo za banalnost, kot je košnja.

piramida

O usodi Piramide so se opredelili tudi na občinski spletni strani Maribor.si, kjer so zapisali, da si že več let prizadevajo od Ministrstva za kulturo, ki si lasti arheološka najdišča, s pozivi v last pridobiti omenjena zemljišča, slednji pa odgovarjajo le, “da takšen odplačni ali neodplačni prenos zemljišč v last MO Maribor, zaradi zakonodaje trenutno ni možen.” Na mestu je potrebno vzpostaviti trajno območje javnega kulturnega spomenika, a občina tega ne more storiti, če prenos zemljišč nanjo ni možen. Z občine so zato ministrstvo večkrat pozvali, da kot dober lastnik območje tudi uredi. “Vse našteto pa, kljub temu da je v lasti države in ne MO Maribor, ne meče slabe luči na lastnika, ampak na mesto,” so jasni na MO Maribor.

“MO Maribor si želi, da se enkrat za vselej država do Maribora in regije neha obnašati kot do manj pomembnega območja, saj imamo tudi tukaj veliko za pokazati, še več pa za razrešiti,” so zapisali.

Divji parking za Srednjo oblikovno šolo kot oaza sredi mesta

V Mariboru je vse več parkirišč plačniških, redke izjeme ostajajo blokovska naselja, pa še ta so pogosto prezasedena. A brezplačen parking v centru ali na Taboru je praktično oaza sredi plačilnega sistema parkirnih mest: eden takšnih se nahaja med Fochevo in Ulico Pariških komun, za Srednjo oblikovsko šolo Maribor. Kot je na portal Izboljšajmo Maribor izpostavil meščan, “je parkirišče vsak dan polno avtomobilov, ker je brezplačno, čeprav je neurejeno in popolnoma neprimerno za parkiranje.” Lastnik zemljišča bi naj bilo Ministrstvo za obrambo, kateremu smo tudi že posredovali vprašanja glede nadaljnjih načrtov z njim. Z občine pa medtem odgovarjajo, “da zemljišče ni v lasti Mestne občine Maribor. Površina prav tako ni prometna površina, zato Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor nimata pooblastil za ukrepanje in urejanje prometa.” A vprašanje, kdo je potem pristojen ukrepati, v kolikor en avto zaparkira drugega. Da ne omenjamo morebitnega vandalizma, pri čemur si zagotovo ne moremo obetati kakšne odškodnine, ker omenjeno zemljišče pač ni prometna površina.

Tudi Udarnik in Partizan v lastništvu države

V tej klavrni zgodbi državnih lastništev objektov in zemljišč v Mariboru, ki tako ne morejo doseči svojega potenciala, moramo zagotovo omeniti še primer nekdanjih mestnih kin, Udarnika in Partizana. Krovna problematika propadajočega Udarnika je neurejeno lastništvo, ki ni občinsko, temveč državno – z objektom delno upravlja državna agencija DSU (Družba za svetovanje in upravljanje), predprostor, kjer je bil nekoč tudi bar in drugi lokali s storitvenimi dejavnostmi, pa je v posesti privatnih lastnikov. Tudi Kino Partizan je v lasti DSU, a je v najemu mariborske občine, enako bi lahko storili tudi z Udarnikom. Mogoč bi bil tudi neodplačni prenos na MOM, ob pridobitvi predhodnih soglasij Nadzornega sveta DSU in Slovenskega državnega holdinga d.d., kot upravljavca lastninskih upravičenj ter sklepa Vlade RS. Več o tem si lahko preberete tukaj.

Tudi Mestni park v podobni godlji

In navsezadnje je žalostna tudi uspešna zgodba priljubljenega lokala Zelena nit, ki je tri poletja zapored prekrival grde, degradirane bazene in v objem Mestnega parka privabljal številne meščane, zlasti mlade družine. Tudi območje nekdanjih bazenov je namreč v lasti Republike Slovenije, katere uradniki niso verjetno videli niti od daleč. Župan Saša Arsenovič je za Maribor24 povedal, da se je močno boril, da smo si meščani lahko izborili vsaj Mestni piknik v opero v Mestnem parku, saj so državne direktive naravovarstvenikov in kulturnikov pač takšne kot so; problematični so množični, dolgotrajni obiski parka, ker se uničuje naravna veduta parka, problematične so industrijske palete in težki kamioni, ki naj bi na prizorišče dovažali opremo za odre, ki so bili nekdaj postavljeni po parku.

Se pa lahko upravičeno vprašamo, kakšne bi bile direktive, če bi bilo dogajanje umeščeno v Ljubljani in koliko stvari bi se dejansko dalo, če bi se le hotelo.