Praznik noč čarovnic, 31. oktober, ki smo ga prevzeli z Zahoda, se je pri nas dodobra ustalil. Zabave za otroke so se včeraj začele že dopoldne, odrasle čarovnice in čarovniki pa so prišli na svoj račun zvečer. Noč čarovnic se vpenja v širše globalistično širjenje kulturnih praks, značilnih zlasti za ZDA, je za STA dejal Mirt Komel s FDV.

Izrezane buče preganjajo zle duhove

Izrezovanje buč, ki je ena izmed najbolj znanih dejavnosti na noč čarovnic danes in jo velikokrat vidimo tudi pri nas, je postalo priljubljeno šele v 16. stoletju v ZDA.

Kako pa ste vi preživeli “Halloween”? V uredništvu osrednjega mariborskega spletnega medija Maribor24.si vas vabimo, da nam v komentar prilepite svojo fotografijo na temo noči čarovnic. Lahko je to doma izrezljana buča, ali pa grozljiva maska.

Zbrali bomo nekaj najbolj zanimivih fotografij in jih nato v objavi delili s širšo javnostjo. Vaše fotografije pričakujemo do konca tega tedna v komentarjih pod objavo. Lahko pa nam ji pošljete tudi na e-mail: [email protected] oziroma v zasebno sporočilu na našem profilu na družbenem omrežju Facebook.

Strahovi pred mrtvimi še kako realni

Noč čarovnic se v Sloveniji vpenja v širše globalistično širjenje kulturnih praks, z vidika komercializacije določenih praznikov, značilnih zlasti za ZDA, je za STA dejal Mirt Komel s katedre za kulturologijo na fakulteti za družbene vede (FDV) v Ljubljani.

Sodobni Halloween ima po njegovih besedah korenine v prazniku mrtvih v keltski kulturi, ki je sovpadal z njihovim novim letom in prehodom v zimo. S smrtjo narave pa je sovpadlo vstajenje mrtvih prednikov v tej kulturi.

To se je po Komelovem pojasnilu nadaljevalo skozi rimsko obdobje vse do krščanstva, v katerem pa je vstajenje mrtvih na sodni dan zelo pomembno. “Poganski element, da se mrtvi vračajo, ni bil v skladu s krščansko ideologijo, ki na konec vsega časa postavlja resurekcijo, vstajenje od mrtvih,” je spomnil.

Tako je 31. oktober na eni strani praznik čaščenja mrtvih, na drugi pa dan pred praznikom vseh svetih. “Na eni strani imamo torej sekularni praznik, ko obvladujemo strah pred smrtjo in mrtvimi tako, da se sami našemimo v strašljive podobe, na drugi strani pa dan spomina na mrtve, ko gremo k spomenikom preminulih,” je dejal.

“Kakor koli se imamo za sodobno, globalno in civilizirano ljudstvo, so strahovi pred mrtvimi še kako realni in zahtevajo kolektivne družbene načine, kako jih obvladati,” je opozoril. Praznika na 31. oktober in 1. november je treba zato po njegovem pojasnilu obravnavati povezano.

Identifikacija z objektom strahu kot način za premagovanje strahu

“Strah pred mrtvimi vztraja, obvladujemo pa ga tako, da se identificiramo z objektom našega strahu, z mrtvimi,” je dejal Komel. “Našemimo se v duhove, zombije, vampirje in druga bitja, ki niso prav mrtva, so liminalna bitja, bitja med življenjem in smrtjo,” je poudaril. V tem mejnem položaju pa se po njegovem opozorilu giba vsak človek “že zaradi tega, ker je minljiv, smrten, na vsakem koraku z eno nogo v grobu”. Praznik Haloween po njegovih besedah “ne dela nič drugega, kot da nas opominja na ta moment”.

Zaznamovanje noči čarovnic bo v Sloveniji po njegovi oceni ostalo, spreminjal pa se bo način, kako bo posamezna generacija razumela vprašanje smrti in mrtvih. Po njegovi oceni gredo danes te prakse do “ciničnih razsežnosti”. “Prezir do smrti in ciničen odnos do smrti, ki je odsev ciničnega odnosa do življenja, kaže še globlji strah pred smrtjo,” je izpostavil.

Medtem ko za verne ljudi smrt ni tako velik problem, ker po njihovi religiji obstaja tudi življenje po smrti, je za sodobno kapitalistično usmerjeno družbo po njegovih besedah “še kako velik problem, ker po smrti ni ničesar več in je tesnoba pred smrtjo toliko večja”. “Dlje ko človek živi na svetu, toliko večji strah se nabere in toliko bolj nerad ga bo zapustil,” je povzel. Tu je po njegovih navedbah razlog, zakaj “tako bizaren praznik, kot je noč čarovnic, vztraja in ima določeno fascinacijo”.

Komercializacija praznika

Komercializacija praznika in razvoj določenih nakupovalnih praks ob njem pa ni problem samega praznika, ampak naš problem, je sklenil.

Kelti so 1. novembra, ki se začne po nekdanjih predstavah že s predvečerom, praznovali praznik samhain. Verjeli so, da mrtvi na ta dan poslednjič pridejo na svet živih. Praznik je pri Angležih kasneje z nastopom krščanstva prekril anglosaksonski Halloween, kar je skrajšana oblika za “all hallows’ eve” oz. za predvečer dneva vseh svetnikov.