Skupina HSE je leto 2016 zaključila z 1,2 milijarde evrov prihodkov, v kar so sicer vključene tudi njihove veleprodajne aktivnosti, medtem ko so iz lastnega poslovanja leto zaključili pri okoli 400 milijonov evrov. Kot je povedal generalni direktor Gorazd Skubin, je skupina po še nerevidiranih rezultatih ustvarila okoli 21 milijonov evrov dobička.

Največji delež so k dobičku skupine tudi tokrat prispevale DEM

Kot je Skubin povedal na novinarski konferenci v Mariboru, je Holding slovenske elektrarne, ki skupaj zaposluje okoli 3300 ljudi, lani ustvaril skoraj osem teravatnih ur elektrike, od tega nekaj več kot štiri v termoelektrarnah, nekaj manj kot polovico pa iz obnovljivih virov, večinoma iz hidroelektrarn.

Največji delež so k dobičku skupine tudi tokrat prispevale Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki so lani po besedah direktorja Viljema Pozeba proizvedle 2820 gigavatnih ur, kar je 80 odstotkov vse elektrike iz obnovljivih virov. Ob tem so ustvarili 64 milijonov evrov prihodkov, leto pa končali z dobrih 13 milijonov evrov dobička.

Nadaljnje investicije bodo namenjene obnovljivim virom

Pozitiven rezultat holdingu so pomagale zagotoviti tudi Soške elektrarne, ki so v hidroelektrarnah proizvedle 520, v črpalni hidroelektrarni Avče pa še dodatnih 420 gigavatnih ur elektrike, leto pa po besedah direktorja Marjana Pintarja končale z devetimi milijoni evrov dobička. Kot je povedal finančni direktor HSE Stojan Nikolić, bodo njihove nadaljnje investicije skoraj v celoti namenjene obnovljivim virom. Medtem ko sta Drava in Soča izkoriščeni, zdaj sodelujejo pri gradnji elektrarn na spodnji Savi, nadaljevali bodo na srednji Savi, kot eno od bolj perspektivnih pa vidijo porečje Mure, a tam za zdaj prihaja do težav zaradi nesoglasij z okoljevarstveniki.

“Prihodnost je gotovo tudi v novejših tehnologijah kot sta veter in sonce, kjer imajo DEM prav tako v predalih nekatere projekte, žal pa se trenutno vsa evropska energetika sooča z neugodnimi trendi na trgih, ki praktično onemogočajo ekonomske upravičene investicije,” je dejal Nikolić in dodal, da zato tudi v prihodnje računajo na nadaljevanje sistema državnih podpornih shem, kakršen je zdaj na spodnji Savi, kjer HSE investira v energetski, država pa v infrastrukturni del projekta.

Načrti so odvisni od razmer na trgu

Po besedah Skubina so investicije v obnovljive vire zaradi aktualnega stanja skupine na razmeroma nizki ravni. Potekajo predvsem aktivnosti, ki niso kapitalsko tako intenzivne, predvsem priprave investicije dokumentacije za projekte v poznejših letih. V pripravi je še vedno tudi model razvoja obnovljivih virov, ki pa trenutno še nima jasnih številk.

Nikolić je dodal, da so načrti odvisni od energetske politike države in razmer na trgu. Celoten potencial za prihodnje investicije bi lahko bil vreden preko tri milijarde evrov, koliko tega in kdaj bo to izkoriščeno, pa je stvar slovenske energetske politike. Trenutno je najbližje začetek gradnje hidroelektrarne Mokrice v letu 2019, vse naslednje hidroelektrarne pa bi luč sveta lahko ugledale šele po letu 2020. Na vprašanje, koliko naložba v šesti blok lahko ogrozi njihove načrte, je odgovoril, da so doslej redno servisirali svoje obveznosti, pri čemer ne gre le za Teš, pač pa tudi za Avče, verigo štirih hidroelektrarn na spodnji Savi itd.

So v fazi pogovorov

Kot je pojasnil, so se v zadnjem letu in pol razdolžili za več kot 200 milijonov evrov, tudi lanski rezultati so bili več kot dobri. Pri okoli 400 milijonov evrov lastnih prihodkov so uspeli ustvariti 158 milijonov evrov EBTIDA, ki jih lahko porabijo za servisiranje obresti, plačilo davka od dobička, vračilo glavnic in za nove investicije.

“To nas verjetno uvršča v eno uspešnejših družb v Sloveniji, res pa je, da smo v zadnjih 15 letih zelo veliko investirali. Obnovili smo praktično vse hidroelektrarne, zgradili Avče, štiri hidroelektrarne na spodnji Savi ter famozni Teš 6, ki uspešno dela. Če ga ne bi bilo, bi verjetno januarja imeli v Sloveniji redukcije,” je dejal Nikolić. Skubin je ob tem spomnil, da HSE doslej ni imel dostopa do končnih kupcev, kar je bila po njegovem morda v preteklosti pravilna odločitev, s padanjem marž na veleprodajnih trgih pa je logičen korak, da počasi vstopijo tudi na maloprodajni trg ter svojo elektriko prodajo tudi končnim odjemalcem, saj bodo tako ustvarili višjo dodano vrednost in omogočili nove investicije.

V zvezi z idejo združevanja treh elektrodistributerjev, mariborske Energije Plus, Elektra Celje in novogoriške E3 pod njihovim okriljem je Skubic povedal, da je projekt zdaj v fazi pogovorov in usklajevanja pisma o nameri, čemur bodo sledili koraki do končne integracije.

STA