Hortikulturno društvo Maribor in Pokrajinski arhiv Maribor sta podpisala pismo o nameri za sodelovanje v projektu »Hortikulturno društvo Maribor skozi čas«. Glavni namen zbrati pisni in foto material v zvezi z Olepševalnim društvom v Mariboru, kasneje Olepševalnim in tujskim – prometnim društvom za mesto Maribor in okolico Maribora ter nazadnje Hortikulturnim društvom Maribor.

3.december je neformalen praznik, ki ga v Sloveniji obeležujemo vsako leto, na dan rojstva slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Že tradicionalno združuje željo ljudi po kulturi in njeno dostopnost pod sloganom »Ta veseli dan kulture«. Na ta dan kulturne ustanove brezplačno odprejo svoja vrata obiskovalcem. Hortikulturno društvo Maribor in Pokrajinski arhiv Maribor sta ga obeležila s podpisom pisma o nameri sodelovanja v projektu »Hortikulturno društvo Maribor skozi čas«.

S podpisom predmetnega pisma o nameri podpisnika pisma izražata svoj interes, odločenost in pripravljenost za sodelovanje pri projektu, katerega glavni namen je zbrati pisni in foto material v zvezi z Olepševalnim društvom v Mariboru (Marburger Stadtverschönerungsverein), kasneje Olepševalnim in tujskim – prometnim društvom za mesto Maribor in okolico Maribora in nazadnje Hortikulturnim društvom Maribor.

Hortikulturno društvo Maribor je najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji

Hortikulturno društvo Maribor je najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji, ki deluje na področju varovanja narave in ohranitve okolja, turizma, kulture ter naravne in kulturne dediščine. Vloga društva se je skozi zgodovino spreminjala, v prvih desetletjih je društvo gradilo javne zelene prostore in jih tudi vzdrževalo, po drugi svetovni vojni so skrb za park in ostale urbane dele mesta Maribor prevzele strokovne ustanove, društvo pa se je usmerilo v širjenje vrednot hortikulture v mestni in 17 primestnih občinah in pri tem dosega lepe uspehe.

Pokrajinski arhiv Maribor je ustanova, ki hrani pisano, risano, fotografirano, tiskano, filmano ter magnetno, optično ali kako drugače zapisano gradivo, ki je poročevalec časa, v katerem je nastalo. Svoje poslanstvo izvaja na območju 13 upravnih enot: Maribor, Dravograd, Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Pesnica, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ruše, Slovenj Gradec in Slovenska Bistrica. Projektna partnerja izpostavljata, da sta kulturna in naravna dediščina pomemben del okolja in družbe v kateri živimo. V desetih slovenskih arhivih je za okoli 75 kilometrov gradiva, izjemnega bogastva pisne dediščine.

Spodbuditi zavedanje o izjemni naravni in kulturni dediščini zelenega, urbanega Maribora

Predsednik HDM Borut Ambrožič je ob podpisu izpostavil, da želijo s projektom v mariborski in slovenski javnosti spodbuditi zavedanje o izjemni naravni in kulturni dediščini zelenega, urbanega Maribora, o vrednotah, ki jih predstavlja taka dediščina, ter o pravicah in dolžnostih, povezanih z dediščino, ki jih imamo kot posamezniki in/ali kot nosilci oblasti.

Predsednik HDM Borut Ambrožič je ob podpisu izpostavil, da želijo s projektom v mariborski in slovenski javnosti spodbuditi zavedanje o izjemni naravni in kulturni dediščini zelenega, urbanega Maribora, o vrednotah, ki jih predstavlja taka dediščina, ter o pravicah in dolžnostih, povezanih z dediščino, ki jih imamo kot posamezniki in/ali kot nosilci oblasti.

Naravna dediščina, v kategorijo katere spadajo urbani zeleni deli mesta Maribor, predstavlja skupek vrednot in dobrin ter vez med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo obstoja človeštva. Zaradi kvalitet je mariborski Mestni park vrednoten kot spomenik oblikovane narave in se šteje med spomenike narave državnega pomena  ter je vključen v »Inventar najpomembnejše dediščine Slovenije«.

Izbor plakatov različnih prireditev v Mariboru iz časa 1920-1941

V razstavišču Per Gradus Pokrajinskega arhiva Maribor na Glavnem trgu 7 v Mariboru si lahko tačas ogledate izbor plakatov različnih prireditev v Mariboru iz časa 1920-1941, ki jih hranijo v Pokrajinskem arhivu Maribor ter razstavo Pohorje in Kozjak, ki s sistematičnim pregledom planinskih koč in domov, zavetišč, letovišč ter razglednih in romarskih točk na obeh pogorjih zapolnjuje belo liso, ki je prekrivala prostor in čas med koncem 19. stoletja do leta 1945. Tudi Hortikulturno društvo Maribor je bilo skozi zgodovino svojega delovanja znano po prirejanju koncertov v mariborskem Mestnem parku, z izkupički katerih so financirali nove ali nadomestne zasaditve v parku.