Z vprašanji, o tem, s kakšnimi prigodami se srečujejo inšpektorji, smo se obrnili na Ministrstvo za zdravje. Kot so za nas pojasnili je delo inšpektorjev naporno tudi v “mirnih” časih. “V sedanjem času zaradi pogostih sprememb vladnih odlokov pa še nekoliko bolj, saj morajo inšpektorji spremembe odlokov in predpisov ne le redno spremljati, temveč tudi zelo dobro poznati. Pri tem ne gre samo za preverjanje spoštovanja ukrepov za preprečevanje širjenja virusa, temveč tudi za poznavanje drugih področij,” so dodali.

Do težav pri izvajanju inšpekcijskega nadzora pride občasno. Posamezniki se znajo hitro razburiti, včasih pride tudi do kričanja in žaljenja uradne osebe.

Na štajerskem delu Slovenije pride do več groženj

Na ministrstvu opažajo, da je na Štajerskem nekoliko več groženj. Tudi do fizičnega stika je v zadnjem letu in pol prišlo le na Štajerskem in sicer dvakrat. Enkrat v Celju in enkrat v Mariboru. “V Celju je nek gostinec pričakal inšpektorja s teleskopsko kovinsko palico pred območno enoto inšpektorata. Dogodek je bil prijavljen Policiji, ki je storilca tudi izsledila,” so pojasnili.

V Mariboru pa je šlo za vmešavanje gostov pri inšpekcijskem nadzoru – za verbalne napade. “Eden od gostov pa je bil še posebej agresiven in je vzel inšpektorju telefon iz rok, ko je ta želel poklicati policijo. Šele s posredovanjem druge osebe mu je telefon vrnil.”

Sredi novembra se je zdravstvenim inšpektorjem pripetil še en incident. Gre za primer prerezanih pnevmatik na službenem vozilu inšpektorata in sicer v Ljubljani, točneje na območju občine Moste – Polje. Tudi ta dogodek je bil prijavljen Policiji. Sicer o verbalnih napadih, kot so na primer žalitve, posebne statistike na ministrstvu ne vodijo.

Med anekdotami lahko omenimo še osebo, ki je pred leti svojo moč nad inšpektorico kazala kar z motorno žago. V enem primeru so inšpektorju obrnili avto na streho.

Področja nadzora so smiselno razdeljena, saj se zavezanci o nadzoru obveščajo

Inšpektorji imajo v skladu z 19. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Uradni list RS št. št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14) pravico opraviti tudi tako imenovan navidezni nakup na način, da se po opravljenem nakupu izkažejo s službeno izkaznico, če se na ta način lahko ugotovijo znaki prekrška oziroma podatki o kršitelju. Zato naj ne bi bil prepoznavni. Da obveščevalni sistem med zavezanci, načeloma tudi konkurenti, izjemno deluje, se inšpektorji seveda zavedajo.

Ko se na primer izvaja nadzor nad točenjem alkohola mladoletnim, nima smisla obiskati vseh lokalov v tistem kraju, ker se hitro pokličejo med seboj in obvestijo.

Z ministrstva smo dobili še naslednje pojasnilo: “pristojnost za nadzor po Zakonu o nalezljivih boleznih imajo vsi inšpektorati v Republiki Sloveniji, pa tudi Policija in občinska redarstva. Da pa se ne bi zgodilo, da bi hkrati k zavezancem prišlo več različnih inšpektorjev, na primer. Finančna uprava, Zdravstveni inšpektorat, Tržni inšpektorat, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in podobno; so področja nadzora smiselno razdeljena.”

Gostinske obrate tako primarno, ne pa izključno, nadzoruje Uprava za varno hrano, trgovine Tržni inšpektorat, zdravstvene objekte Zdravstveni inšpektorat, infrastrukturne, kamor sodi javni potniški promet, žičniške naprave in tako dalje, pa Inšpektorat za infrastrukturo in tako naprej.