Od začetka sezone oziroma od 30. septembra so v Sloveniji okužbo z virusom influence A laboratorijsko potrdili v 209 primerih.

Slika je simbolična

V Sloveniji so od konca septembra potrdili okoli 220 primerov gripe, testirali so sicer več ljudi z okužbo dihal, vendar so gripo potrdili samo pri osmih odstotkih testiranih, so za STA pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Podatki sosednjih in tudi ostalih evropskih držav kažejo, da vrhunca sezone ne bo pred koncem januarja.

Doslej brez nobenega smrtnega primera zaradi gripe

Kot so za STA pojasnili na NIJZ, so od začetka sezone oziroma od 30. septembra v Sloveniji okužbo z virusom influence A laboratorijsko potrdili v 209 primerih. V 12 primerih so potrdili okužbo z virusom influence B. Testirali so precej več oseb z znaki respiratornega infekta, vendar so gripo potrdili samo pri osmih odstotkih testiranih, kar kaže na nizko aktivnost virusa gripe, so navedli. Do zdaj še niso zabeležili nobenega smrtnega primera zaradi gripe.

Podatkov o precepljenosti prebivalstva med sezono ne zbirajo. Te namreč zberejo in analizirajo po koncu sezone gripe, ko so na voljo poročila iz zdravstvenih domov in ambulant koncesionarjev. Do brezplačnega cepljenja proti gripi so namreč upravičeni starejši od 65 let, kronični bolniki, osebe z izrazito povečano telesno težo in nosečnice.

Cepivo proti gripi je na voljo. Glede na trenutno povpraševanje na NIJZ ocenjujejo, da bodo zaloge cepiva zadostovale za to sezono.

V zadnjih petih letih med 2000 in 3000 primerov gripe

V začetku lanskega leta so v slovenske bolnišnice sprejeli številne bolnike z gripo. V zadnjih petih letih po podatkih NIJZ zabeležijo med 2000 in 3000 primerov gripe, gre pa le za primere, ko je dokazana okužba z virusom influence. Praviloma zaradi gripe umirajo starejši, zlasti če imajo pridružene kronične bolezni.

Akutne okužbe dihal se sicer pojavljajo preko celega leta. V toplejših mesecih je število obolelih majhno, saj so okoljski dejavniki (temperatura zraka, osončenost) manj primerni za širjenje povzročiteljev okužb dihal. V jesenskih mesecih število akutnih okužb dihal prične pričakovano naraščati in običajno doseže vrh v januarju ali februarju.

Večino akutnih okužb dihal povzročajo virusi

Vzrokov je več – po eni strani se spremenijo okoljski dejavniki, ki omogočajo boljše preživetje mikrobov v okolju, pa tudi možnost prenosa se poveča, saj se predšolski otroci in šolarji v vrtcih oz. šolah ponovno intenzivno družijo. Največji porast števila akutnih okužb dihal pa je po navedbah inštituta zaznati s pojavom in kroženjem virusov influence – povzročiteljev gripe.

Večino akutnih okužb dihal povzročajo virusi, precej redkeje bakterije. Oboleli največkrat ne potrebujejo nasveta zdravnika, saj so okužbe samoomejujoče oz. v nekaj dneh ali tednu dni izzvenijo same po sebi. Le manjši del obolelih poišče zdravniško pomoč.