Zaradi prisotnosti arheoloških ostalin na območju trga in nevarnosti njihovega poškodovanja pri načrtovanih ureditvah, je bilo potrebno pred začetkom urejanja trga opraviti arheološke raziskave, ki so bile končane že junija lani, a izkopana jama na trgu ostaja.

Omejen dostop do Lutkovnega gledališča Maribor

Kljub temu, da so bila arheološka dela končana že skoraj pred letom dni, na Vojašniškem trgu ostaja jama, ki kazi podobo območja, ki se sicer turistično razvija – tudi z obnovo Žičkega dvora in sobami Garden Rooms, ki obratujejo v sklopu podjetja Galerija Gosposka. Prekopano območje, ograjeno z zaščitnimi ograjami, je postalo prostor, kjer se nabirajo smeti, ob slabem vremenu se podirajo ograje, hkrati pa je omejen dostop do gledališča.

Zaradi gradbene jame je v Minoritsko cerkev onemogočen dostop za invalide, ki sedaj na prireditve lahko pridejo le skozi razstavišče Lutkovnega gledališča. Prav tako bo, kot kaže, že tretje leto potrebno postaviti montažni most, da bo omogočen dostop na prireditve v amfiteatru, kjer vsako poletje prirejajo letni kino, koncerte, Poletni lutkovni pristan in zabave v sklopu Festivala Lent.

Slaba luč na gledališče

Direktorica Lutkovnega gledališča Maribor Katarina Klančnik Kocutar pravi, da je zaradi situacije gledališče večkrat postavljeno v neugoden položaj, saj so zaradi neugledne okolice pogosto tarča kritik: »V Lutkovnem gledališču Maribor smo v zadregi, saj nismo naročniki projekta in na delovišče, kjer so potekala arheološka izkopavanja, nimamo nobenega vpliva.  Kljub temu, pa zaradi neposredne bližine, meščani in naši obiskovalci odkopano arheološko najdišče pripisujejo našemu javnemu zavodu.« V gledališču prav tako niso obveščeni, kaj se trenutno dogaja s situacijo, izpostavili so zgolj, da delavcev v gradbeni jami ni bilo videti že dolge mesece.

V Lutkovnem gledališču Maribor smo v zadregi, saj nismo naročniki projekta in na delovišče, kjer so potekala arheološka izkopavanja, nimamo nobenega vpliva.

Izkopavanja so končana že deset mesecev, našli so srednjeveške objekte

Terenske raziskave so bile na Vojašniškem trgu končane že lanskega junija, arheologi pravijo, da je za nadaljnje upravljanje odgovoren investitor. Vodja arheoloških raziskav, Samo Hvalec, pravi, da so pri izkopavanjih našli ostanke srednjeveških konstrukcij: »Pri izkopavanjih smo našli ostanke lesenih napol gospodarskih in servisnih objektov, ki sodijo k cerkvi. Bilo je nekaj srednjeveških grobov, hkrati pa cesta, ki je vodila iz Koroške ceste proti cerkvi. Skratka en tak tržnični mariborski prostor, ki je funkcioniral kot mesto zbiranja v tistem času – srednjeveškem, novoveškem. Istočasno smo našli še en malo starejši objekt, za katerega trenutno nimamo nekih datacij. Analize šele tečejo in moramo še počakati da dobimo rezultate. Hkrati pa so vezane tudi na zaključek raziskav, ki se bo izvedel takrat, ko bomo lahko raziskali drugo stran tega objekta – Tri babe.«

Projekt se je sicer ustavil na tej točki in Hvalec pravi, da arheologi še nimajo podatkov, kako naprej. Del, ki ga še niso raziskali, morajo zavarovati in razširiti, a to ni v neposredni povezavi z izkopano luknjo pri Minoritski cerkvi: »Kar se nas tiče so na Vojašniškem trgu arheološka izkopavanja končana, zaključili smo že lani junija. Glede gradbene jame nimam odgovorov, zato je odgovoren investitor, Mestna občina Maribor.«

Celovita prenova je napovedana do leta 2020

Mestna občina Maribor planira trg celovito prenoviti in tam postaviti vinogradniški muzej, kar je župan Saša Arsenovič ponovno izpostavil marca, na prireditvi ob rezu stare trte. Trg je v zadnjih letih služil le kot stranska prometna povezava med Lentom in tržnico, a se v zadnjem času revitalizira tudi z obnovo Žičkega dvora in nastanitvami Garden Rooms.

Vprašanje, koliko moteče je razkopano okolje za poslovanje Garden Rooms in Žičkega dvora smo naslovili tudi na podjetje Galerija Gosposka, ki upravlja z omenjenimi objekti: »Kot podjetje, ki zajema tako butične namestitvene enote kot prvovrstne gastronomske storitve si vselej prizadevamo svojim gostom ponuditi celovito in pozitivno izkušnjo v našem mestu, kar posledično pomeni tudi urejeno, prijazno in čisto okolje. Zato se še posebej veselimo načrtovane obnove Vojašniškega trga in njene realizacije, ki bo v doprinos tako nam kot mestu,« taktno odgovarjajo.

MOM čaka sofinancersko pogodbo

Iz MO Maribor o dotični temi sporočajo, da se bo omenjeno območje uredilo oziroma prenovilo, skladno s projektom »Revitalizacija Vojašniškega trga« – idejno zasnovo so izdelali Atelier arhitekti. Zapisali so, da občina za zdaj še čaka sofinancersko pogodbo Ministrstva za okolje in prostor, zato se dela še niso mogla pričeti, predvideno pa je, da bi se GOI dela začela letos poleti.

Do zamika črpanja sredstev je prišlo še v prejšnjem mandatu, ko je MOP brez vsebinskih pojasnil ustavilo preverjanje štirih mariborskih projektov, med njimi tudi Vojašniški trg. Operacija je zahtevala tri gradbena dovoljenja, ki jih je MO Maribor pravnomočno pridobila 20. julija., 28. in 29. avgusta in jih nemudoma posredovala na MOP, vendar dopolnitve najverjetneje niso bile upoštevane – rok za dopolnitve je bil 16.8.. Iz tega razloga naj bi se časovnica za pridobitev sredstev zamaknila za več mesecev, saj je ponovna prijava projektov trajala do konca lanskega oktobra, sredstva pa so zagotovljena šele nekaj mesecev zatem: »Na dolge postopke pridobivanja evropskih sredstev so opozorili vsi direktorji in direktorice mestnih občin, ki so se mudile pri Združenju mestnih občin Slovenije pred kratkim, ZMOS je tako obljubil srečanje županov mestnih občin in pristojnih ministrstev kako bi lahko optimizirali in s tem pospešili postopke črpanja,« navajajo v obrazložitvi iz oktobra lani.

Na ZVKDS jim ni znano, zakaj se je projekt ustavil

Projekt se je torej ustavil po arheoloških izkopavanjih. Srečko Štajnbaher, vodja mariborske enote ZVKDS pravi, da je bila prva faza arheoloških raziskav, ki jih je bilo potrebno narediti pred celovito prenovo Vojašniškega trga, opravljenih med jesenjo 2017 in pomladjo 2018, v skladu z izdanimi kulturnovarstvenimi akti: »Druga in s tem zaključna faza raziskav se bo izvajala vzporedno  z ureditvijo Vojašniške ulice. O tem, zakaj je investitor, Mestna občina Maribor, leta 2017 naročil izvedbo prve faze arheološke raziskave, nato pa projekt zaustavil, nam ni znano. Po neuradnih informacijah pa naj bi se s projektom nadaljevalo v letošnjem letu.«

O tem, zakaj je investitor, Mestna občina Maribor, leta 2017 naročil izvedbo prve faze arheološke raziskave, nato pa projekt zaustavil, nam ni znano.

Izjemen pomen za historično identiteto

Arheološka raziskava je pomembna za razumevanje začetkov srednjeveškega Maribora, ki je proti koncu zgodnjega srednjega veka nastal tik ob pomembnem rečnem prehodu in rečnem pristanišču na Dravi. Pri raziskavi so bili odkriti arheološki ostanki najstarejšega mariborskega srednjeveškega trga, ki je v 11. ali na začetku 12. stoletja nastal ob novo zgrajeni cerkvi, ki je bila v 13. stoletju vključena v kompleks minoritskega samostana.

Vojašniški trg z okoliškimi stavbami je izjemnega pomena za historično identiteto Maribora: »Upamo, da bo predstavitev historičnega razvoja in pomena najstarejšega dela mesta kmalu realizirana v novo urejeni kletni etaži minoritske cerkve, kot je bilo načrtovano v sklopu njene celovite obnove. Muzejska ureditev v kleti minoritske cerkve bi namreč pomembno doprinesla k razumevanju razvoja srednjeveškega Maribora in bi bila zanimiva tako za Mariborčane, kot za tuje turiste,« še dodaja Štajnbaher.