SV Hočah so ob 16. uri začeli predstavitev načrtovane vzpostavitve Magnine proizvodnje. Njihov cilje je odgovoriti na vsa vprašanja krajanov ter različnih civilnih iniciativ, ki so nastale zaradi takšnih in drugačnih pomislekov glede vplivov vzpostavitve proizvodnje.

Na javno predstavitev so v občini Hoče-Slivnica povabili predstavnike gospodarskega in kmetijskega ministrstva, sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter pripravljavce občinskega prostorskega načrta in poročila o okoljskih vplivih projekta na okolje. So se pa poleg vseh naštetih srečanja udeležili tudi predstavniki Magne Steyr.

Zakaj odločitev za to lokacijo?

Wolfgang Zitz, predstavnik Magne in vodja lakirnice v Gradcu, je v začetku pojasnil razloge za vzpostavitev lakirnice, kot je sam dejal v Mariboru, a so ga kmalu popravili, da bo obrat stal v Hočah, ne Mariboru. Kot je povedal v prvem nagovoru, so bili letos odlikovani kot najboljši delodajalec. Pojasnil je, da so na mejah kapacitet in nujno potrebujejo dodatne obrate. Zato so razvili vizijo, kako bi lahko širili proizvodnjo, ter se odločili, da bodo naredili novo lakirnico. V Sloveniji zato, ker je od Gradca oddaljena manj kot dve uri, kar je bil njihov cilj. Saj je Zitzova želja, da novi obrat sodeluje z obratom v Gradcu, s to mislijo so iskali lokacijo in jo našli v Hočah. Je pa poudaril, da so imeli v mislim več lokacij, ne le v Sloveniji.

“Postavitev tega objekta je glede na vplive na okolje spremenljiva”

Pojasnila je prebivalcem več okoliških občin poskušal podati Jorg Hodalič, direktor podjetja E-net okolje, ki je pripravilo oceno, dolgo pojasnilo je zaključi z besedami: “Postavitev tega objekta je glede na vplive na okolje spremenljiva.” Pred tem je dejal, da po njihovih podatkih obrat ne bo škodil zdravju ljudi: “Treba je vzeti mejne vrednosti in pomnožit z največjim masnim pretokom tistega zraka ali vode, s tem dobimo neke številke, ki so tudi zapisane v poročilu. Na prvi pogled mogoče izgledajo velike, ampak vsak obrat mora potem, ko začne obratovati, izvrševati monitoring oz. merjenje. Je pa jasno, da nobena naprava ne dela nenehno na 100 odstotkov, tako da so te visoke številke realno gledano potem nekajkrat manjše.”

V omenjenem podjetju so izmerili tudi hrup, ki skrbi veliko krajanov, tudi tistih ki živijo na višji nadmorski višini: “Glavni viri so avtocesta in železnica, letališče praktično ne povzroča veliko hrupa. Bistveno pod mejnimi vrednosti.”

Glede onesnaženja voda je opravljena analiza pokazala, da če se nekaj hudega zgodi, šele po 400 dnevih pride oblak onesnaženja, a še to na območje pod črpališči, še pove Hodalič: “Nigrad in mariborska čistilna naprava sta že dali soglasja, da je to možno oddajati njim v kanalizacijo in čistilne naprave, ki bodo to zmogle.”

Ne bodo dovoli, da posekajo Rogoški gozd

Tudi danes pa je predstavnik iniciative Rešimo Rogoški gozd Simon Žlahtič pojasnili njihove dvome. “Zasledili smo, da se tam išče nadomestna zemljišča. Krajani vzpostavitev obrata podpirajo, a pod pogoji, da bo zelen obrat. Na občini smo nato ugotovili, da so nekatera zemljišča že spremenjena.. Občina je 66 hektarjev že prekvalificirala v kmetijska zemljišča. Zdelo se nam je korektno, da o tem obvestimo ostale krajane. Mislimo, da bi to morali storiti tudi odgovorni in poiskati dialog z lokalno skupnostjo.” V civilni iniciativi zahtevajo, da se nadomestna zemljišča iščejo drugje. Dodajajo, da ne gre za navaden gozd, temveč da ima to območje tudi druge funkcije. Gozd zadržuje vodo, preprečuje izhlapevanje, čisti zrak, še doda Simon Žlahtič in zaključi misel: “Po eni strani pogozdujemo, na drugi strani pa iščemo tam nadomestna zemljišča. Kljub vsemu pa želimo biti konstruktivni, zato smo pripravljeni sodelovati in skupaj z akterji iskati rešitve.”

Večurna razvneta debata

Seveda so sledila še vprašanja. Vsi, ki so želeli pojasnila in izrazili svoje pomisleke, teh pa ni bilo malo, so prišli na vrsto. A na vsa vprašanja danes niti niso mogli odgovoriti, saj niso imeli vseh podatkov in ni bilo prisotnih vseh pristojnih. So pa ves čas zagotavljali, da so vedno pripravljeni odgovoriti na vsa vprašanja občanov, civilnih iniciativ in pravzaprav kogarkoli, ki ima pomisleke o Magnini proizvodni. Debata se je nekajkrat precej razvnela, saj polna dvorana ljudi enostavno ni sprejela pavšalnih odgovor na konkretna vprašanja.