Lokalno

FOTO: Tradicionalni zajtrk tudi na mariborskih šolah

Živa Krušič, 17.11.17 ob 09:38

Več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah je danes zagrizlo v tradicionalni slovenski zajtrk, ki je sestavljen iz medu, masla in jabolk.

Več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah je danes zagrizlo v tradicionalni slovenski zajtrk, ki je sestavljen iz medu, masla in jabolk. Številne šole bodo ta dan posvetile tematiki zdrave prehrane in tradicionalnim slovenskim jedem. Danes namreč obeležujemo tudi dan slovenske hrane.

Mi smo obiskali osnovno šolo Toneta Čufarja na Pobrežju, kjer je z otroki pozajtrkovala ministrica Maja Makovec Brenčič. “Otroci zelo dobro vedo kaj je slovenski tradicionalni zajtrk, tudi vse so pojedli. Gostje iz tujine so navdušeni, da spodbujamo in ohranjamo tradicijo. Nekateri otroci so povedal da zajtrkujejo, nekateri da le včasih, kar nekaj pa jih je reklo, da zjutraj ni časa. Močno spodbujamo zdrav duh v zdravem telesu in če je kaj pomembno je to dober začetek dneva. Z dobrim, polnovrednim zajtrkom, tudi zato, da se lahko čez dan lažje učimo, gibljemo, in seveda da spodbujamo zdrav odnos do hrane in do zdravega življenja.”

Navdušeni tudi gostje iz Srbije

Zajtrk se je začel na pobudo Čebelarske zveze Slovenije pred 11 leti kot medeni zajtrk, ki je do danes prerasel v nacionalni projekt Dan slovenske hrane. Ta že kaže prve pozitivne rezultate, saj vse več otrok in odraslih zajtrkuje, pomembno je upadlo uživanje sladkih gaziranih pijač, več pojemo sadja in tudi zelenjave.

“Meni se zdi zelo dobro, prihajamo iz Srbije, z učenci nam je všeč. Tradicionalnega zajtrka v Srbiji nimamo, imamo dobro hrano, da takšnega dneva pri nas ni. Okusno je, malce sladko. Rekli bi, da so pri nas za zajtrk tradicionalno jajca, pršut, kajmak, slanina, ne najbolj zdravo, kajne? Ampak to je tradicionalno srbsko, “nam zaupa Nikola Lješnjak, iz beograjske osnovne šole.

Podpora lokalnim pridelovalcem

Glavni cilj oziroma namen dne je podpora kratkim lokalnim verigam – slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domače samooskrbe, ohranjanje čistega, zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane ter spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju. Mladim je tako poklic pridelovalca in predelovalca prikazan kot nekaj pozitivnega in kot dejavnost za doseganje pomembnih strateških ciljev.

“Danes jemo tradicionalni zajtrk. Torej maslo, kruh, med, jabolka in mleko. Saj je dobro, ampak za vsak dan takšen zajtrk ni. Rajši imamo kakšen kos salame na kruhu. Zajtrk doma včasih jemo, včasih ne, odvisno od časa,” pa nam zaupajo učenke Živa, Nika, Eva in Ivana.