V podzemnih prostorih Vinaga se nahajajo mnogi skriti hodniki in prostori, ki so funkcionalni, a potrebni prenove. Načrti za revitalizacijo kleti bi naj vključevali sodelovanje z lokalnim okoljem – ponuditi želijo vina iz vse Slovenije, s poudarkom na lokalni ponudbi.

Ohranjeni so sodi iz vseh režimov

Sodi, ki so sedaj v kleti, so v večini izsušeni in za shranjevanje vina neuporabni, a jih bodo ohranili, »saj klet brez sodov nima duše,« pravi Franc Ziherl, vodja kupnega podjetja Metalka Commerce. Vino je bilo v Mariboru pomembno v vsakem režimu, kar se vidi tudi na označbah na ohranjenih sodih – tisti iz časa SFRJ nosijo njihovo oznako, tisti iz časa Avstro-Ogrske so okrašeni z orlom. Največji leseni sod v kleti je še v zelo dobrem stanju, prostornina je 16920 litrov, kar pomeni, da bi bilo zaloge dovolj za 44 let, če bi vsak dan popili liter. V Vinagovi kleti so tudi betonski sodi, najstarejši je iz leta 1888, največji pa v prostornino meri kar 170 tisoč litrov. Kapaciteta celotne kleti je približno dva milijona litrov, »za vsakega Slovenca en liter,« se je pošalil Ziherl.

Več fotografij iz Vinagove kleti v FOTOzgodbi spodaj.

Novo odkriti skrivni tuneli

V delu kleti so odkrili skrivnostna vrata, ki so za zdaj še zazidana. Obetajo si, da bodo naleteli na še mnogo rovov, ki pod zemljo povezujejo mestne točke: »Računam, da je za temi vrati zaklad,« se duhovito nadeja Ziherl. Zaklad bi pomenilo že, če bi odkrili, da za zdaj zapečatena vrata Vinagovo klet povezujejo z Lentom. »Na novo odkrit del podzemnih rovov je bil naključno že najden, ko so delali Trg Leona Štuklja – to so tuneli med starim SDK in Novo KBM. Verjamem, da je takšnih neodkritih tunelov v Mariboru še in še. Tudi v Vinagovi kleti se gotovo še kaj skriva,« pravi Gregor Mlakar, poznavalec in vodič po kleti.

Več fotografij iz Vinagove kleti v FOTOzgodbi spodaj.

 

Lastnik starega arhiva za odkup zahteva preveč

Bogastvo kleti je stari arhiv, ki je v določenem delu še na lokaciji, delno pa so stara vina prepeljali drugam, da obnovijo zamaške. Sicer so bila arhivska vina prodana drugemu kupcu, a je Metalka Commerce želela zbirko ponovno pridobiti, saj menijo, da je arhiv velika dodana vrednost: »Žal pa bomo za odkup z novim lastnikom zelo težko prišli skupaj, saj ima previsoka pričakovanja,« obžaluje Ziherl. Želje sicer ostajajo, da bi v kleti ponujali tudi vina starejših letnikov in ne samo novejših letin. V delu kleti, kjer se nahaja arhiv, je tudi veliko servisnih prostorov, ki so za zdaj v slabem stanju, a bodo sanirani in ponovno v uporabi za zlaganje in skladiščenje vin za manjše ali večje arhive.

Več fotografij iz Vinagove kleti v FOTOzgodbi spodaj.

Ohraniti želijo starinsko vzdušje

V turističnem delu želijo zadržati občutek stare in mogočne kleti, prvotnega pomena pa je predvsem menjava električne napeljave: »Elektrika je, če se tako izrazim, na meji. Zamenjati je potrebno tudi luči, kajti, če se lahko kaj zgodi, se lahko zaradi slabe električne napeljave,« razlaga Ziherl. Čakajo še tudi na smernice Zavoda za kulturno varstvo: »Potrebujemo še njihov vidik, pregled starih načrtov, da bomo klet ohranili v čim bolj prvotnem stanju.« Gregor Mlakar pravi, da obiskovalce najbolj preseneti velikost kleti, saj si skoraj vsak pred ogledom predstavlja navadno vinsko klet: »Veliko ljudi si sploh ne more predstavljati, da je pod mestom takšno bogastvo.«

Več fotografij iz Vinagove kleti v FOTOzgodbi spodaj.

Velika pridobitev je nov vhod

Novi lastniki bodo v kleti uredili tudi nov vhod, ki so ga pridobili z nakupom še ene nepremičnine od Nove KBM. Dodatna stavba je za razliko od Vinagove etažirana; Ziherl pravi, da so si tako omogočili dodatne prostore: »Lahko bomo imeli še zgornje prostore iz katerih se bo mogoče spustiti v klet. Ta vhod mi je celo ljubši, saj ne veš, da greš v klet. Prvotno je bil namenjen zaposlenim. Sedaj smo omogočili novo vstopno dvorano in ta del bi bil bolj mestu odprt. To pomeni, da za vstop ne bo potrebno plačati nobenih vstopnin za vodenja ali kaj podobnega, tukaj bo ponudba vin kot bar in trgovina.« Del javnega značaja bi tudi naj bil vedno odprt in namenjen raznim druženjem in preživljanju časa v stiku z vinom.