Predsednik Pahor priredil sprejem za predstavnice in predstavnike humanitarnih organizacij in posameznike, ki se udejstvujejo na humanitarnem področju. Med njimi seveda tudi Mariborčani, najbolj poznan pa mlad dobrodelnež Rok Černic. Rok nam je zaupal, da je predsednika, kot je zdaj že v navadi obdaril. Tokrat mu je podaril penino Marcos ter šal in kapo NK Maribora. Ob tem mu je Borut Pahor čestital in pohvalil nogometni klub Maribor.

Organizacije pomembne

Humanitarne organizacije so po besedah predsednika republike Boruta Pahorja nenadomestljiv del prostovoljstva. Pomembne so za bolj kakovostno življenje ljudi v stiski in kronično bolnih, je dejal. V forumu humanitarnih organizacij pa so opozorili, da njihovi uporabnikih ne zaznajo, da ekonomske krize ni več, saj potrebujejo še več podpore.

Tip revščine se spreminja

Predsednik Pahor je na včerajšnjem sprejemu za predstavnike Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije povzel ugotovitve sogovornikov na pogovoru pred sprejemom, da se tip revščine spreminja, prav tako se spreminja pristop ko njenemu reševanju.

“Socialno izključeni ostajajo vedno isti ljudje in njihovi otroci, kar ni pravično,” je poudaril. Otroci namreč niso krivi za to, da so se znašli v revščini. Dogaja pa se, da celo dva zaposlena starša svojim otrokom ne moreta zagotoviti primernega otroštva, saj njuni dohodki niso dovolj visoki, je opozoril.

Kot je dejal, je bila v letošnjem letu pomoč humanitarnih organizacij potrebna kar 770.000-krat, kar je po njegovih besedah “osupljiva številka”. Medtem ko je stopnja tveganja revščine skoraj 14-odstotna, bi brez socialnih prejemkov znašala 25 odstotkov, je izpostavil. K reševanju stisk po njegovem prepričanju veliko pripomorejo tudi humanitarne organizacije.

Izboljšanje položaja

Po predsednikovi oceni ni dobro, da se posamezne organizacije v težnji po izboljšanju položaja in uresničevanju ciljev postavljajo druga proti drugi. To je po njegovih ugotovitvah zadnje čase mogoče opaziti med invalidskimi in humanitarnimi organizacijami. Zamere, ki obstajajo, je treba preučiti z namenom, da bi jih odpravili, je menil.

Slovenija se na globalni lestvici dobrodelnosti uvršča na 37. mesto, med evropskimi državami pa je na 11. mestu, je spomnil. Odprava vseh oblik revščine povsod po svetu je po njegovih besedah tudi prvi od ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj Združenih narodov. Prav tako boj proti revščini ostaja prednostna naloga v okviru razvojnih ciljev tisočletja, je spomnil.

Ne zaznajo konca ekonomska krize

Humanitarne organizacije so po besedah predsednice Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije Nataše Sorko zelo pomemben del civilne družbe, saj njihove dejavnosti omogočajo številnim, da na svoje življenje pogledajo iz pozitivnega zornega kota, so zapisali na STA.

Več kot 60 odstotkov vseh prostovoljskih ur je po njenih besedah opravljenih prav pri socialni dejavnosti, torej na področju dejavnosti, ki jih izvajajo humanitarne organizacije. Po njenem opozorilu je naloga humanitarnih organizacij, da prepoznajo potrebe ljudi in jim pomagajo. A pri svojih uporabnikih ne zaznajo, da je ekonomske krize konec, je opozorila. Potrebujejo namreč še več podpore, svetovanja in poglobljenega dela, je pojasnila. Predstavniki humanitarnih organizacij so po njenih besedah morda edini stik, ki ga uporabnik sploh ima.