Velika predavalnica Alma Mater Europaea je včeraj, 6. maja, pokala po šivih. Radovedni študenti in ostala zainteresirana javnost so se zbrali na okrogli mizi, ki jo je organizirala Študentska organizacija Alma Mater ter Študentski svet Alma Mater, pred evropskimi parlamentarnimi volitvami 26. maja.
Na okrogli mizi, z naslovom “Slovenci in Evropa v luči politike, izobraževanja, znanosti in zaposlovanja“, je svoja mnenja, prepričanja in poglede delilo 9 kandidatov in sicer, Franc Bogovič SLS, Katja Berk Bevc NSi, dr. Milan Zver SD, Franc Kangler NLS, Tomaž Kranjc SNS, mag. Andrej Rajh SAB, dr. Danijel Rebolj Levica, Damjan Stanoik DeSUS ter dr. Milan Zver SDS.
Okroglo mizo je vodila dr. Rosvita Pesek, ki je na začetku, za govorni oder povabila predsednika Alme Mater prof. dr. Ludvika Toplaka, ki se je spraševal, kako bodo bodoči poslanci v evropskem parlamentu skušali ohranjati kulturno identiteto Slovencev. Sledila sta mu še predsednica študentskega sveta Urša Domanjko ter Alen Pavlec, podpredsednik študentske organizacije, ki sta kandidatom zastavila kar nekaj perečih vprašanj. “Na kakšen način bomo imeli mladi tukaj takšne pogoje, da bomo želeli tukaj ostati? Dajte nam razlog, da bomo dejansko šli na volitve!” so se glasila.
Kako končati beg slovenskih možganov?
A vprašanje, ki je sledilo, je bilo tisto osrednje, na katerega so morali odgovarjati kandidati. “Kako zavarovati pravico mladih, da svobodno izberejo, da se brezplačno šolajo in da se zaposlijo kjer želijo?” ter “Kako zavarovati pravico države oz. davkoplačevalcev, ki pričakujejo, od šolajoče generacije, da bo ostala na domačih tleh?” Nato pa je dr. Pesek postregla še s statistiko, da se namreč kar 4000 ljudi letno izseli iz Slovenije, kar 65 odstotkov teh je mlajših od 25 let, vrne pa se jih zelo malo. Kako lahko torej država poskrbi za svoje intelektualce, da jih ne zvabijo v druge države.
Odgovor je bil identičen pri skoraj vseh kandidatih. Slovenija bi morala svojim državljanom, tako mladim, kot starejšim, zagotoviti boljše pogoje. Strinjali so se tudi, da je seveda popolnoma normalno, da imajo druge države željo po izobraženem kadru, ki ga dobivajo zastonj, zato so nujni boljši pogoji. Ki pa jih bomo dočakali kdaj? “Na takšen način, kot vse skupaj deluje sedaj, še ne tako hitro. Če bo Slovenija z davčno politiko in gospodarsko politiko, kot tudi s pravo politiko štipendiranja omogoliča, da boste imeli dobre pogoste, se boste tudi odločali, da boste tukaj ostali,” je povedal Tomaž Krajnc. A Milan Brglez pravi, da ne smemo govoriti o begu možganu, temveč je potrebno reševanje na ravni socialnih pravic v Evropi. “Trebalo bi se pričeti govoriti o kroženju možganov, to bi bil način, da ljudje pridejo nazaj, ne pa kako jih na silo tukaj zadržati, ampak se lotiti problema širše in ustvariti pogoje!”
Strinjal se je tudi Milan Zver, češ, da je krivo družbeno gospodarsko okolje, da so mladi dandanes bolj mobilni in se jim “beg iz države” ne zdi več nekaj nedotakljivega. “Denar je pomemben, davčno okolje je pomembno, mladim je težje, več je konkurence. Če je doma ustrezna politika, mladi doma tudi ostanejo.” Kandidati so se tako strinjali, da veliko mladih ne žene denar, temveč le iskanje boljših pogojev, izpostavili so tudi problematiko stanovanjske politike za mlade, zaposlitve. “Zagotoviti je treba vsem, da se v svojem okolju počutijo dobro,” je dodal Damjan Stanoik.
Univerzalni temeljni dohodek? Ne!
Nato pa je moderatorka, dr. Rosvita Pesek, na mizo postavila še eno vprašanje. “Univerzalni temeljni dohodek, da ali ne?”
Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je znesek, ki bi ga država vsakemu državljanu mesečno in brezpogojno plačevala do konca življenja.
Večina kandidatov se je strinjala, da je univerzalni temeljni dohodek slaba ideja. Katja Berk Bevc ga je označila celo za zelo slabo idejo. “Ubija iniciativo za sodelovanje na trgu dela, že dandanes imamo probleme s socialno pomočjo, ki se jo izkorišča. Pri tem pa bi potrebovali toliko več financ, sicer pa služba tudi ni samo dohodek, temveč način ustvarjanja statusa v družbi.” Tomaž Krajnc pa ga je označil za podpiranje lenobe, ki ga pri nas, glede na našo mentaliteto, ne bi mogli uvesti. So se pa strinjali, da je v državi potrebno zagotoviti spodobno plačo in pokojnino ter posodobiti socialni sistem, kot tudi začeti približevati plače tistim evropskim. Je pa Danijel Rebolj iz Levice dodala, da sam vidi univerzalni temeljni dohodek kot del rešitve, le še ne sedaj.
Nato pa še ena misel, da smo bili nekoč najboljši v Jugoslaviji in smo želeli nadaljevati sami, saj smo se spraševali čemu bi podpirali države z manj denarja in slabšim razvojem, sedaj pa smo sami priklopnik hitrega vlaka, brez katerega nekako ne bi mogli, a kot pravijo kandidati, ki si nadejajo, da bodo kmalu sedeli v evropskem parlamentu ter za Slovence in Slovenijo izbirali prave poti … “če se bomo pravilno odločali, lahko Slovenci pridemo v lokomotivo vlaka Evrope.”
