Železniški muzej se je zaradi redkosti tega tipa lokomotive in njenega pomena večkrat zavzel za to, da bi jo umaknili izpred železniške postaje in namestili na varno v kak zaprt prostor, a neuspešno.

Če je bila lokomotiva še pred leti lahko ponos mariborske železniške postaje, tačas, vsaj zaradi izgleda, ki ga je že dodobra načel zob časa, tega žal več ne moremo trditi. Starinsko prevozno sredstvo iz leta 1903, ki jo je poganjala para in so jo izdelali po naročilu posebej za lokalno železniško povezavo v Rogatec, ki se je navezovala na južno železnico od Dunaja preko Maribora, Celja in Ljubljane do Sežane in Trsta.

Mladen Bogić: »Zaradi redkosti tega tipa lokomotive in njenega pomena smo se večkrat zavzeli za to, da bi jo umaknili izpred postaje in namestili na varno v kak zaprt prostor.«

Lokomotivo vidijo v muzejski zbirki

In ker danes navzven ne odraža več takšnega blišča, na nekaterih delih navzven deluje že precej dotrajano, smo se obrnili na Železniški muzej Slovenskih železnic (SŽ), kjer nam je Mladen Bogić v uvodu dejal, da bi morala biti ta lokomotiva kot kulturna dediščina zelo v ponos. »Muzejsko lokomotivo 151-001 so leta 1981 pred železniško postajo v Mariboru postavili mariborski železničarji sami. Čeprav je sicer v lasti SŽ in se vodi v naši muzejski zbirki, jo je v skladu z dosedanjo prakso (ki velja za vse lokomotive-eksponate na postajah) vzdrževala tamkajšnja železniška organizacija (na manjših postajah je bil odgovoren šef postaje, na večjih pa nekdanja pristojna Železniška transportna organizacija). Železniški muzej se je zaradi redkosti tega tipa lokomotive in njenega pomena večkrat zavzel za to, da bi jo umaknili izpred postaje in namestili na varno v kak zaprt prostor,« je pojasnil Bogić.

Ovirala naj bi poslovanje taksistov

V železniškem muzeju nimajo ustreznega prostora, kamor bi lahko postavili tovrstno dragocenost, so že leta 1990 pozvali pristojne, da bi lokomotivo, ki je edina te serije, »premestili« v Rogatec, kjer bi ji »stojišče« in ustrezno varstvo zagotovili na prostem tiru v nekdanji kurilniški lopi na postaji Rogatec. »To nam ni uspelo, zato smo pred dvema letoma ponovno sprožili zadevo in prejeli stališče Območne enote Maribor Zavoda za varstvo kulturne dediščine, v katerem se sicer strinjajo z odstranitvijo te lokomotive, vendar to pogojujejo z namestitvijo druge, restavrirane muzejske lokomotive,« je pojasnil Bogić in dodal: »Po drugi strani pa se širijo glasovi, da je lokomotiva pred postajo v napoto, da ovira poslovanje taksistov in da bi bilo dobro, če se prostor, ki ga zaseda, sprosti.«

Mladen Bogić: »V muzeju menimo, da morajo Mariborčani sami razmisliti, kako naprej, in za to tudi zagotoviti sredstva, Železniški muzej SŽ pa jim pri tem lahko svetuje,«

Edina svoje vrste pri nas

V Železniškem muzeju SŽ ugotavljajo, da bo z njihove strani zelo težko karkoli ukreniti na daljavo, predvsem pa ne vidijo možnosti, da bi zagotovili sredstva za njeno obnovo oziroma premestitev oziroma zamenjavo z drugo lokomotivo. »Menimo, da morajo Mariborčani sami razmisliti, kako naprej, in za to tudi zagotoviti sredstva, Železniški muzej SŽ pa jim pri tem lahko svetuje,« poudarja Bogić. Glede muzejske lokomotive 151-001, kot so to storili že leta 1990, ponovno predlagajo, da pristojni razmislijo o njeni prestavitvi nekam na varno, saj je edina svoje vrste pri nas in predstavlja pomemben del tehniške dediščine. »Je znana serija 32d Južne železnice, vendar je bila prav ta zgrajena 1903 nalašč za Rogaško železnico in bila označena kot RL 1 (RL = Rochitscher Lokalbahn – Rogaška lokalna železnica),« je dejal Bogič in svetoval, da se jo prepusti v skrb prizadevnim ljubiteljem železnice v Rogatcu, pod pogojem, da se jo namesti v tamkajšnje poslopje nekdanje kurilnice.