Zveza ekoloških gibanj Slovenije je ob petkovem mednarodnem dnevu civilnega letalstva opozorila na okoljske probleme, ki jih to povzroča. Ob tem ostro nasprotujejo načrtovani širitvi mariborskega letališča, kar bi po njihovem prineslo velika okoljska tveganja, poseg v življenjski in naravni prostor ter bistveno zmanjšalo kakovost življenja.
Organizacija Združenih narodov (ZN) je 7. december razglasila za mednarodni dan civilnega letalstva leta 1996, z njim pa želi opozoriti na pomen mednarodnega civilnega letalstva in na vlogo Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) pri ZN, ki je odgovorna za razvoj mednarodnih standardov za varnost v javnem letalstvu.
Po oceni omenjene letalske organizacije je bilo v letu 2014 v mednarodnem in domačem javnem letalskem prometu v svetu prepeljanih največ potnikov doslej, 3,3 milijarde, kar je 5,5 odstotka več kot leto prej, in več kot 50 milijonov ton blaga oziroma 3,9 odstotka več kot leta 2013.
Kako je z onesnaženostjo zraka?
Samo v mednarodnem letalskem prometu je po podatkih ICAO v letu 2014 potovalo 1,3 milijarde potnikov ali za šest odstotkov več kot v letu 2013. Kot dodaja Zveza ekoloških gibanj Slovenije (ZEG), je lani na slovenska letališča prispelo ali z njih odpotovalo že 1,7 milijona potnikov, kar je za petino več kot leto prej.
Omenjeno slovensko nevladno organizacijo čudi, da v teh dneh, ko hkrati še vedno poteka tudi javna razprave o spremembah državnega prostorskega načrta za mariborsko letališče, v pristojnih državnih inštitucijah, Letalski zvezi Slovenije in javnosti nasploh, niso zasledili nič o vplivih letalskega prometa na onesnaženost zraka. Ob tem so pristojne spomnili, da zračni promet sodi v isto kategorijo onesnaževanja kot cestni potniški in tovorni promet.
V zvezi z javno razpravo glede mariborskega letališča so v ZEG doslej pogrešali predstavnike ministrstva za zdravje, preden bo politika o projektu odločila pa pričakujejo še odgovore o nekaterih okoljskih vidikih širitve letališča, predvsem glede večjega hrupa, tresljajev objektov ob pristajanju in vzletanju večjih letal, emisijah, svetlobnem onesnaževanju in vplivih na podtalnico, pa tudi odgovore glede varnostnih vplivov letališča.
Nujnost omejitve ali celo prepoved poletov na zavarovanih območjih
Napovedana večstomilijonska vlaganja, nove zaposlitve, predvideni posek šestih hektarjev gozda in sprememba namembnosti za 200 hektarjev kmetijskih zemljišč zaradi podaljšanja letališke steze ob že pozidanih 100 hektarjih za bližnjo Magno po njihovem pomeni le predstavitev ekonomskega vidika, pri tem pa noben politični odločevalec ni ocenil dolgoročnega vpliva na kakovost življenja in zdravja za nekaj deset tisoč prebivalcev v bližini letališča.
“Ni potrebno poizvedovati o izkušnjah živečih ljudi ob velikih letališčih sveta, dovolj je opraviti že pogovore v bližnjem Šenčurju,” dodajajo v okoljski organizaciji, kjer že nekaj let opozarjajo tudi na nujnost omejitve ali celo prepovedi preletov Triglavskega narodnega parka in drugih podobnih zavarovanih območij, nasprotujejo pa tudi velikopoteznim idejam o novogradnji civilnega letališča v Cerkljah ob Krki.
STA
